Ponedeljek, 23. 3. 2020, 15.55
4 leta, 9 mesecev
BORISLAV STANKOVIĆ (9. 7. 1925–20. 3. 2020)
Slovo od moža, ki je spremenil igro in življenja mnogih
Težko bi dejali, da je pretekli petek košarkarski svet ob smrti Borislava Stankovića obstal, saj zaradi koronavirusa stoji že nekaj časa, a slovo enega od najbolj vplivnih košarkarskih delavcev, ki je močno zaznamoval igro pod košema, je vendarle globoko zarezalo v košarkarsko družino. Danes so se od njega na skromni pogrebni slovesnosti v Beogradu, ki so jo narekovali ukrepi zajezitve širjenja virusa stoletja, poslovili svojci in majhna skupina košarkarskih prijateljev.
Odzivi z vseh koncev košarkarskega sveta, ki so sledili vesti o smrti častnega generalnega sekretarja Mednarodne košarkarske zveze Borislava Bora Stankovića, zgolj potrjujejo debelino črk, s katerimi se je vpisal v zgodovino košarkarske igre. In jo tudi spremenil. Ne le zaradi tega, ker je pod njegovo taktirko košarka dobila met za tri točke, nove dimenzije igrišč in četrtine, temveč tudi ali pa predvsem zaradi dinamike in popularizacije, za kateri je poskrbel, ter mosta, ki ga je zgradil do ZDA. Od stiska rok s prav tako pokojnim Davidom Sternom na prvem turnirju McDonald's do nastopa zvezdnikov iz lige NBA na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni.
Adam Silver Silver: Eden največjih
Umrl je le nekaj tednov za prijateljem in nekdanjim sekretarjem lige NBA Sternom. V imenu lige NBA se je Srbu poklonil aktualni prvi mož najmočnejše lige na svetu Adam Silver. "Spadal je med največje košarkarske vodje," je Stankovića označil Silver in izpostavil njegovo delo na področju popularizacije in združevanja v času hladne vojne. Po njegovih besedah gre Stankoviću pripisati tudi zasluge za to, da danes v ligi NBA igra kar četrtina košarkarjev, ki niso bili rojeni v ZDA. "Z igro, ki jo je imel tako zelo rad, je Boris spremenil življenja številnih ljudi po vsem svetu," je v odprtem pismu zapisal generalni sekretar lige NBA.
Njegova beseda je bila zakon
Še za odtenek bolj spoštljiv odnos in jasnejši vpogled v njegovo zapuščino je mogoče čutiti v Evropi, predvsem na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Odšel je stric Bora. Steber, ne le košarke, ampak svetovnega športa. Večno mu bomo hvaležni za vse, kar je storil za košarko, in za pot spoštovanja, gentelmanstva, patriotizma in ljubezni do košarke, ki nam jo je pokazal," je zapisal nekdanji vrhunski košarkar in zdaj uspešni trener Aleksandar Đorđević.
Z izbranimi besedami je o pokojnem košarkarskem delavcu spregovoril tudi italijanski član Hiše slavnih Dino Meneghin, pozneje predsednik nacionalne košarkarske zveze. "Kdor ga je uspel spoznati, je lahko začutil njegovo inteligenco in karizmo. Ko je na sestankih Mednarodne košarkarske spregovoril, so ga poslušali prav vsi. Njegove besede so bile zakon. Košarko je videl v vseh barvah," je dejal 70-letni Italijan.
Dušan Ivković
"Ni videl, a je želel čutiti košarko"
"Zaslužil bi si slovo v nekem drugem obdobju, da bi se od njega vsi poslovili na primeren način," je v pogovoru za srbski Žurnal dejal legendarni trener Dušan Ivković, sicer večkratni evropski reprezentančni in klubski prvak, ki je bil z rojakom v pogostih stikih. Njegovo ljubezen do košarke je opisal z anekdoto z zadnjega turnirja Akropolis. "Čeprav ga je vid že pustil na cedilu, je prišel. Ni videl igralcev, a je želel slišati zvok žoge in začutiti košarko," pripoveduje legendarni Duda.
"Gojil je neverjetno ljubezen do košarke. Posvetil ji je življenje," pravi Ivković, ki je pogovor navezal tudi na zdajšnje stanje v reprezentančni košarki in neurejene odnose med krovno organizacijo ter vodstvom evrolige. "Če bi Bora ostal pri Fibi, zanesljivo ne bi bili deležni takšne delitve," je za Žurnal dejal Ivković.
Spomin na Barcelono, kjer sta po Stankovićevi zaslugi zaigrala tudi originalno Sanjsko moštvo in Hrvaška z Draženom Petrovićem.
Odprl je vrata Sloveniji in Hrvaški
O tem, kako velik prijatelj slovenske košarke je bil, je že v petek za naš medij spregovoril tudi nekdanji član Fibinega izvršnega odbora Iztok Rems. "Bil je prvi, ki nas je obiskal po razpadu države in nam nato zelo pomagal," nam je dejal Rems. Podobnih misli pa je pri sosedih starosta hrvaške košarke Mirko Novosel. "Zame je največja osebnost v zgodovini jugoslovanske košarke," je v pogovoru za Jutarnji list povedal Novosel on se spomnil tudi prelomnih trenutkov v letih 1991 in 1992.
Prav Stanković je odigral pomembno vlogo pri sprejetju slovenske in hrvaške zveze v Fibo in vključitvi v kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni. "Ob obisku Zagreba je prosil le, naj tega ne obešamo na velik zvon, saj je bil deležen pritiskov iz Beograda," je dejal Novosel in dodal: "Bora je želel, da bi vsi uživali v košarki."
Bil je odličen košarkar. Kapetan. Prva jugoslovanska avantgarda. Dosegel je prvi koš na svetovnih prvenstvih. Igral je za Crveno zvezdo, Partizan in Železničar ter za jugoslovansko reprezentanco. Pečat je pustil tudi kot trener. Deloval je pri OKK Beograd, Partizanu in v Cantuju. Večkrat je bil državni prvak. A najbolj vidno košarkarsko sled je Srb Borislav Stanković, rojen 9. julija 1925 v Bihaću v BiH, pustil kot košarkarski funkcionar.
Kar 26 let je kot generalni sekretar (šele drugi v zgodovini) vodil Mednarodno košarkarsko zvezo FIBA (1976−2002) in se gibal tudi v najvišjih olimpijskih krogih. Pred tem je bil tudi pomočnik generalnega sekretarja in vodja jugoslovanske košarkarske zveze.
Športna zgodovina mu pripisuje ključne zasluge za to, da so lahko od leta 1992 naprej na olimpijskih igrah igrali tudi profesionalci iz lige NBA.
Član košarkarske Hiše slavnih. V različnih vlogah je sodeloval na kar 26 evropskih prvenstvih ter pri 14 olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pravi poliglot. Govoril naj bi kar šest jezikov. Po izobrazbi je bil sicer veterinar. Na tem področju je deloval tudi kot inšpektor. A ljubezen do košarke je bila pač prevelika, da bi ostal zvest svoji stroki.
Umrl je 20. 3. 2020 v Beogradu in bil pokopan tri dni pozneje.
1