Sreda, 19. 7. 2023, 10.00
9 mesecev, 1 teden
Intervju: Ajša Sivka, MVP EuroBasketa do 18 let
Slovenka, ki ji v Evropi ni para
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,16
Ajša Sivka je mlada zvezda slovenske košarke.
Mlade slovenske košarkarice so pred dobrim tednom osvojile krono na evropskem prvenstvu do 18 let in tako prišle do velikega uspeha, ki ga pred začetkom turnirja ni pričakoval nihče. Slovenke so tako poskrbele za nov zgodovinski uspeh slovenske košarke in ob tem dodale obliž na rane, ki ga je pustilo razočaranje na domačem članskem evropskem prvenstvu. V turški Konyi je ob tem nase še enkrat več močno opozorila 17-letna Ajša Sivka, ki kljub mladosti z velikanskimi koraki stopa na veliki oder evropske košarke.
"Rojena je nova zvezda slovenske košarke. Ne samo MVP, ampak tudi košarkarica, ki jo je res užitek gledati. Košarkarica, ki izstopa z vsako potezo," je ob predstavah Ajše Sivka na minulem evropskem prvenstvu do 18 let zapisal nekdanji slovenski košarkar Boštjan Nachbar, ki je bil le eden izmed tistih, ki ga poteze mlade Slovenke niso pustile hladnega. Tretje mesto v evroligi, pomembna vloga na članskem EuroBasketu, zlato odličje na evropskem prvenstvu do 18 let in lovorika MVP so dosežki, s katerimi se lahko v zadnjih mesecih pohvali 17-letna slovenska košarkarica Ajša Sivka, ki s svojimi predstavami vse bolj trka na velika vrata.
192 centimetrov visoka košarkarica je svojo pot začela v Konjicah, od koder je sledila selitev v Francijo, na akademijo Tonyja Parkerja, zatem pa jo v svoje vrste zvabil evroligaški klub Familia Schio, s katerim se je nadobudna slovenska košarkarica letos povzpela na tretje mesto evrolige. Ob tem je bila krilna igralka tudi ena izmed nosilk igre članske izbrane vrste na letošnjem članskem EuroBasketu, zatem pa je sledilo še zlato odličje in naslov MVP na evropskem prvenstvu do 18 let, kjer je v povprečju dosegala 15,9 točke, 9,3 skoka in tri asistence na tekmo, še posebej blestela pa je na polfinalni tekmi proti Srbiji, na kateri je dosegla kar 30 točk, 12 skokov in sedem asistenc.
Ajša, pred dobrim tednom dni ste z reprezentanco do 18 let stopile na evropski prestol. Ste že dojeli, kaj vam je uspelo?
Iskreno, z dekleti šele zdaj počasi začenjamo dojemati, kaj se je sploh zgodilo. Za nami je res odlično prvenstvo. Zdaj sem imela nekaj časa za počitek, morje, tako da sem malce zadihala. 18. avgusta se že vračam v Italijo, tako da zdaj izkoriščam še zadnje dni za odmor, nato pa bo že sledil začetek priprav.
Za Ajšo Sivka je izjemno evropsko prvenstvo do 18 let.
Na tem prvenstvu niste spadale v najožji krog favoritov. Ste same že od začetka verjele, da lahko posežete tako visoko?
Nihče si ni predstavljal in tudi ni verjel, da lahko pridemo do naslova. Res smo presenetile vse, sebe še najbolj. A po tem, ko smo iz tekme v tekmo zmagovale in se dvigale, smo videle, da lahko premagamo vsakogar, s tem pa sta rastla tudi samozavest in ekipni duh, ki je bil že tako ali tako na najvišjem nivoju.
Zdi se mi, da je ta generacija deklet res kakovostna. V reprezentanci skupaj igramo že zadnja tri poletja, tako da smo z dekleti res dobro uigrane in se tudi dobro poznamo, tako da že praktično vse vemo, kaj bo storila druga in kaj se od nje pričakuje. Zdi se mi, da smo res na dobri poti, in tudi to je zagotovo ena pozitivna stvar za prihodnost, seveda ob tem, da bomo res trdo delale.
Evropsko prvenstvo ste zapustili tudi z lovoriko za najkoristnejšo igralko turnirja. Kaj vam pomeni to priznanje?
Zame je ta nagrada odraz tega, da sem na pravi poti in da se trdo delo obrestuje. Hkrati pa to nikakor ne bi bilo možno brez ekipe, ki je bila res vrhunska, tako da sem dekletom res hvaležna in tudi res vesela, da nam je uspelo nekaj tako velikega. Se pa tu ne želim ustaviti. Zavedam se, da imam komaj 17 let. Vem, da imam še ogromno prostora za napredek na vseh področjih, z leti pa bom pridobila tudi potrebne izkušnje, in zavedam se, da me čaka še ogromno dela.
V polfinalu EP do 18 let je proti Srbiji dosegla kar 30 točk.
Že pred evropskim prvenstvom do 18 let ste nastopili tudi na članskem evropskem prvenstvu, kjer ste imeli v Stožicah kljub rosnim letom že res veliko vlogo. Ste že pred tem vedeli, da selektor v tako veliki meri računa na vas?
Iskreno ne, potem pa sem na prijateljskih tekmah dobivala res veliko priložnosti. Že takrat sem začenjala tekme in tako je bilo potem tako tudi na prvenstvu. Mislim, da sem to ponujeno priložnost dobro izkoristila, hitro sem se privadila na reprezentančni sistem. Na tem prvenstvu sem se res veliko naučila in res sem zanj hvaležna. Na koncu nam je sicer vsako tekmo nekaj malega zmanjkalo, bile smo res razočarane, a verjamem, da bo še prišel čas za to reprezentanco, in prepričana sem, da bo že na naslednjem evropskem prvenstvu situacija drugačna.
Nastop na evropskem prvenstvu, zaključni turnir evrolige, MVP evropskega prvenstva … Ko naštevamo vaše dosežke, bi redkokdo verjel, da ste stari šele 17 let. Verjetno se iz leta v leto spopadate tudi z vse več pritiska iz okolice. Na vas je vedno tudi več pozornosti. Kako se spopadate s tem?
Ja, tega je vedno več, sploh dogodki v tem poletju so naredili svoje − od članskega prvenstva pa zdaj do tega naslova z reprezentanco do 18 let. A s tem se iskreno ne obremenjujem, osredotočena sem na svoja delo in igro, ne gledam predaleč v prihodnost, a na koncu se bo zgodilo, kar se pač bo. Pomembno mi je predvsem to, da še napredujem v svoji igri.
Ne bom rekla, da mi pozornost ne godi, ne preberem pa zdaj vsake novice o sebi, ker vem, da bi to name lahko prehitro vplivalo. Še vedno si želim, da sem osredotočena le nase in svoje predstave. Tudi po tem prvenstvu in poletju bo najbolj pomembno, da bom ostala z nogami trdno na tleh in da naprej tako zelo delam. Moja kariera se je šele dobro začela in nikakor si ne želim, da je to moj vrhunec. Tako da gledam zdaj le v napredek treningov.
Zaveda se, da je šele na začetku svoje poti.
S selektorjem Georgiosom Dikeulakosom sodelujete tako v reprezentanci kot klubu Famila Schio. Za kakšnega trenerja gre?
Super sodelujeva, res mi zaupa. Tudi v klubu so se res posvetili mojima napredku in razvoju, celo sezono smo delali tudi za mojo individualno predstavo. Mislim, da sta tudi njemu v velikem interesu moja razvoj in uspeh, kar res cenim. Na koncu koncev pa je najbolj pomembno, da mi zaupa in da mi daje priložnosti.
Tudi s klubom je za vami odlična sezona, ki ste jo kronali s tretjim mestom v evroligi.
Ja, tudi v evroligi smo pripravile presenečenje, ker, iskreno, ni nihče pričakoval, da se bomo uvrstile na zaključni turnir. Imele smo res dobro sezono, dobro smo delale celo leto, na koncu pa smo imele tudi nekaj sreče, da se nam je vse poklopilo. Ta zaključni turnir četverice je bil res nerealna izkušnja z vsemi največjimi košarkarskimi imeni.
Z Georgiosom Dikeulakosom sodelujeta tako v klubu kot reprezentanci.
Pred odhodom v Italijo ste leto dni preživeli tudi v Lyonu, kjer ste svoje košarkarsko znanje pilili na akademiji Tonyja Parkerja. To je bilo hkrati tudi vaše prvo leto v tujini.
To je bilo res prvo leto v tujini. Leto, ki mi bo res ostalo v spominu in ki bo dobra izkušnja za naprej. Ni mi žal, da sem se odločila pokusiti, saj so se mi s tem odprla številna vrata, tudi za prihodnost. Spoznala sem tudi Tonyja Parkerja, tako da sem iz te izkušnje izluščila le pozitivne stvari. Selitev v Francijo je bil zame velik preskok, a sem se zelo hitro navadila in privadila na življenje v tujini in na vse, kar to prinese s seboj.
Košarkar je bil tudi vaš oče Boštjan Sivka, prav tako se s košarko ukvarja vaša mlajša sestra. Je to potem pri vas doma tema številka ena?
(smeh, op. p.) Je ena izmed tem, ni pa najbolj pomembna. Sem pa res neizmerno hvaležna in ponosna, da imam takšno podporo družine, ves čas mi stojijo ob strani. Z mano so bili zdaj tudi na evropskem prvenstvu v Turčiji.
Po koncu prvenstva v objemu očeta
Je pa imel oče prste vmes nekako tudi pri mojih košarkarskih začetkih. Slovenske Konjice so bile vedno košarkarsko mesto, oče je igral pri Rogli in Konjicah, zato sem z mamico in babico ves čas hodila na tekme, ko sem bila mlajša. Tako da potem v prvem razredu osnovne šole sploh ni bilo vprašanje, s katerim športom se bom ukvarjala (smeh, op. p.). Najprej sem igrala v šolskem krožku, nato pa je hitro sledila tudi selitev v klub.
Imate kakšnega posebnega vzornika ali vzornico?
Moji največji vzornici sta moji reprezentančni soigralki Teja Oblak in Zala Friškovec. Res sem vesela, da sem imela letos poleti z njima priložnost tudi igrati in od njiju sem se res veliko naučila. Obe sta mi ogromno pomagali, svetovali, tako da sem res vesela, da sem imela to priložnost. Hkrati pa sta obe tudi odlični osebi izven košarkarskega igrišča in res ju cenim.
Če pogledate k nekim ciljem za naprej, imate kakšne skrite želje?
Ja, enkrat bi rada postala prvakinja evrolige. Kar se tiče reprezentance, pa si želim izboriti mesto med najboljšimi, potem pa korak za korakom, bomo videli. Čaka me še veliko dela.
Preberite še:
