Predsednik Koper Primorske jasen: Klub ne bo ugasnil, gremo naprej

Pozdravljeni! 

Kot odgovorna oseba v Košarkarskem klubu Koper Primorska sem se v treh letih in pol zgodbe, ki je zrasla na poprej delujočih klubih ŠD KOŠ Koper in KK Lastovka, javno oglašal zelo redko. Pravzaprav skoraj nikdar. In to v popolni neodvisnosti od rezultatske (ne)uspešnosti. Enako velja za finančno bolj ali manj idealna obdobja. Morda bi lahko storil drugače. A bil sem tak, kakršen sem. Ne ravno človek, željan medijske izpostavitve, pompa, luči in bliskavic.  

KK Koper Primorska je v kratki zgodovini delovanja postal blagovna znamka. Prebili smo se v elitno Ligo ABA. V Sloveniji osvojili vse možne naslove. Postali prvaki, pokalni prvaki, superprvaki. Trenutno smo v Ligi ABA največje presenečenje. Ob polovici sezone smo na 11 tekmah zbrali zares impresivnih 8 zmag. V domačem prvenstvu smo bili neporaženi na prvih 10 tekmah. Z ekipo U19 smo se v Ligi ABA Junior prebili na “final four”. V času nadgradnje poprej obstoječe koprske košarkarske zgodbe smo število otrok, ki trenirajo pod klubskim okriljem, več kot podvojili. V največjem Obalnem mestu se zdaj organizirano za oranžno žogo podi skoraj 500 otrok.  

A vsekakor ni bilo lahko. Velikokrat smo pri ambicioznosti v lokalnem okolju ostali sami. Celo osamljeni. Sprva so nas podcenjevali. Potem so se čudili, a vseeno velikokrat prezrli. Nas opazovali s stalno skepso. Nato so kritike potihnile, a nam to ni prineslo preobrazbe. Povsem realno lahko zapišem, da smo bili ob razumevanju Mestne občine Koper in Luke Koper v 90 odstotkih odvisni od lastnega kapitala. In tako je tudi zdaj. Zato je potrebna sprememba, saj bi sicer lahko ogrozili dolgoročno zgodbo, za katero smo se ves čas borili.

Tako smo sprejeli odločitev, da zavoljo finančne vzdržnosti spremenimo strategijo kluba in člansko ekipo pomladimo in pocenimo. Ter tako ne le preživimo, ampak se stabiliziramo. Ob težavah z zagotavljanjem finančne likvidnosti smo nazadnje bili prisiljeni odpreti izhodna vrata Lanceu Harrisu, Marku Jagodiću-Kuridži in Marijanu Čakarunu. Trem našim bojevnikom, nosilcem igre, ki se jim za vse, kar so dali našemu kolektivu, lahko le priklonim do tal. Hvala vsem trem in vsakemu posebej. Pri nas so vsak posebej ne le pustili pečat, ampak igralsko dodatno zablesteli, napredovali, se pokazali v najboljši, vrhunski luči. Zame so bili in bodo pravi Tigri. Nenazadnje so vsi šli v vrhunske klube, za honorarje, ki so precej večji od tistih, ki so jih imeli pri nas. 

Še posebej pa se želim zahvaliti Jurici Golemcu. Od tega tedna, žal, nekdanjemu trenerju članske ekipe Kopra Primorske. Odslej Jurica, vsekakor eden najboljših in najbolj nadarjenih košarkarskih strokovnjakov daleč naokrog, v našem kolektivu prevzema svetovalno funkcijo. Ob spremembi strategije je pač popolnoma jasno, da je potencial Jurice prerasel naš klub. Je pa že dosedanje sodelovanje z njim bilo za vse nas nepozabno. Izjemna izkušnja, za nameček še noro zabavna. In tudi nepozabna.  

Tudi novi članski trener bo nadaljeval to začrtano pot. Vzorci delovanja bodo ostali, smernice v določeni meri tudi. Pač v odvisnosti od financ, s katerimi bomo primarno regulirali vse še preostale dolgove, sekundarno pa zagotovili najvišjo mogočo raven sprotnega delovanja KK Koper Primorska.

A, kot sem zapisal, klub kljub težavam z zbiranjem financ – no, pri tem, žal, še zdaleč nismo izjema ne doma, ne v regiji, ne v Evropi – ne bo ugasnil. Ponavljam, ne bo in pika. Gremo naprej. Vsekakor stremimo k temu, da med naše sponzorje privabimo še kakšno podjetje. Iskreno si želimo, da bi primorski košarkarski projekt kot nekaj sila zanimivega, drugačnega, novega spoznal še kdo. Morda smo res (bili) naivni v naši košarkarski norosti. Iskreni. In prav zato zašli v finančne težave, ki pa jih vztrajno rešujemo. In jih tudi bomo rešili ter, kot sem že omenil v prejšnjem odstavku, poravnali vse dolgove. To je bil in bo naš moto. Torej, da na dolgi rok vsakomur, ki z nami sodeluje, lahko pogledamo v oči. 

V oči želimo vselej pošteno in iskreno pogledati tudi našim navijačem. Vedno več vas je na tribunah Bonifike. Srce nam je vsem zaigralo, ko so se tribune začele polniti, ko se je spontano ustvarila navijaška skupina, ko smo počasi, a vztrajno prepričali vse več ljudi, da nas je vredno priti podpreti v živo. Ter uživati v vrhunski košarki v Kopru. Verjamem, da nam s korakom nazaj v prihodnosti uspe narediti dva naprej.

Pri tem nam bi bilo v veliko pomoč tudi, če bi v skladu s slovensko “folkloro” ob težavah ne bilo toliko privoščljivosti, slabih namenov, lažnih namigov in govoric, navajanja lažnih podatkov. Vse to je vneslo mnogo dodatnega nemira v naše vrste. A se zavedam, da je za to razlog tudi naš (pre)dolg molk. A ko sem sam – to sem že omenil – molčal ob največjih uspehih KK Koper Primorska, to nikogar ni pretirano motilo. Pa me je skupaj s somišljeniki zares vodila – in me bo tudi vnaprej – le želja, da pomagam slovenski košarki.  

In za konec še na kratko, pošteno in neposredno o tem, kako naprej. Ekipo bomo zagotovo pomladili in pocenili. Morda bomo pripeljali kakšno okrepitev, a le, če in ko si jo bomo lahko privoščili. Morda bomo morali v boljše sredine pustiti še katerega od igralcev. Odvisno pač od ponudb in tudi od njihovih želja ter priložnosti. A če bo še tako težko, ne bežimo od tega, da dolgoročno želimo postati stabilen klub v Ligi ABA, se v domačih tekmovanjih po najboljših močeh boriti za čim bolj odmeven rezultat, primarno pa zares predvsem stabilizirati finančno stanje ter posledično (o)stati pokončnih glav. Pri tem je v zadnjem obdobju zares prišlo do zamud in dolgov, a vse še v območju, ki ga je moč obvladati. In borili se bomo še naprej. Za primorsko, koprsko in slovensko košarko.  

S spoštovanjem,

Gregor Vuga