Sobota, 31. 10. 2020, 23.00
4 leta, 1 mesec
Skok v športno preteklost
Po stavku "Briga me, ali je črtast ali pikčast," se je zgodovina spremenila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Chuck Cooper s številko 11 je bil izbran kot prvi temnopolti košarkar, ki je dobil priložnost v ligi NBA. Zaigral je za Boston Celtics.
Ime Charles Chuck Cooper verjetno širši košarkarski publiki ni najbolj poznano. A je prav on tisti, ki je odprl vrata temnopoltim košarkarjem v ligo NBA. Oziroma predsednik Boston Celtics, ki se ni oziral na negodovanja preostalih lastnikov klubov. Chuck je na svoji koži nato občutil, kaj pomeni rasna nestrpnost. Zdaj delež temnopoltih košarkarjev v najmočnejši ligi na svetu občutno prevladuje.
Pred Michaelom Jordanom, Magic Johnsonom, Kareemom Abdulom Jabbarjem, Wiltom Chamberlainom, Kobejem Bryantom, LeBronom Jamesom … je obstajal čas, ko temnopolti košarkarji niso mogli igrati v ligi NBA. Vse se je spremenilo pred natanko sedemdesetimi leti, ko so Boston Celtics na naboru vzeli Chucka Cooperja, ki je lani dobil tudi mesto v Hiši slavnih – prav na današnji dan leta 1950 je debitiral v najmočnejšem klubskem tekmovanju na svetu.
Ko so se pojavile govorice, da bodo pri Bostonu v svoje vrste vzeli temnopoltega košarkarja, je bilo ogromno negodovanja. A se predsednik kluba Walter Brown ni oziral na opazke. Sledil je svoji viziji in si kot prvi v ligi NBA upal narediti tovrstni korak. "Briga me, ali je črtast, karirast ali pikčast. Boston Celtics vzamejo Chucka Cooperja," je izjavil leta 1950 na naboru lige NBA.
"Če ga ne bi izbrali, ne verjamem, da bi Washington izbral mene"
V zakajeni dvorani v Chicagu – nabor ni bil predvajan na televiziji – se je takrat tok zgodovine spremenil. Tisto noč je našel novo smer in po Cooperju sta bila na naboru izbrana še dva afroameriška košarkarja.
Takratni nabor je šel vse do 12. kroga in v devetem so Washington Capitals vzeli Earla Lloyda. Kot je priznal, je bila majhna možnost, da bi tudi on dobil priložnost v ligi NBA, če Boston ne bi vzel Cooperja: "Boston ga je izbral v drugem krogu, kar je bil zgodovinski trenutek. Če ga ne bi, ne verjamem, da bi Washington izbral mene."
Zadnji temnopolti košarkar na takratnem naboru, ki je bil izbran, je bil Nat Clifton. Dobil je mesto pri New York Knicks.
Cooperjeva statistika sicer ni bile izjemna, vendar je njegov izbor na naboru odprl vrata prihodnjim generacijam. V šestih sezonah je pomagal ekipam, da so se uvrstile v končnico, s Fort Wayne Pistons – zdajšnji Detroit Pistons – pa je bil leta 1956 celo v velikem finalu.
Preživljal tudi težke trenutke
A njegov vstop v ligo NBA ni šel po rdeči preprogi. Večkrat se je zgodilo, da s svojimi soigralci ni smel v določene restavracije. Doživel je diskreditacijo. Včasih so bili trenutki tako neprijetni, da njegov soigralec Bob Cousy ni bil prepričan, kaj mu lahko sploh reče.
Leta 1976 je v intervjuju za EPSN poudaril, da liga NBA takrat ni bila pripravljena za temnopoltega zvezdnika. Njegova najboljša sezona je bila prva, v kateri je v povprečju dosegal 9,3 točke, 8,5 skoka in 2,6 asistence na tekmo.
"Ljudje pravijo, da sem zelo dobro videti pri 50.," se je Cooper pošalil in nadaljeval: "Toda vsa škoda je bila narejena v meni. Tam me je najbolj bolelo. Moje težave so bile notranje narave, znotraj mene in znotraj sistema, ki je prevladoval v košarki." Umrl je v 57. letu starosti za rakom na jetrih.
Vsi članki, zbrani v rubriki Skok v športno preteklost, na enem mestu.
Zdaj je več kot 80 odstotkov košarkarjev v ligi NBA temnopoltih
Ob pogledu na zdajšnje čase je zgodba v ligi NBA povsem obrnjena. Prevladujejo temnopolti košarkarji. Po nekaterih podatkih naj bi bil njihov delež v zadnji sezoni 81-odstoten.
Luka Dončić je imel denimo na hrbtu napisano Enakopravnost.
Čeprav je v ligi NBA zdaj urejeno glede rasne nestrpnosti, pa je v samih ZDA še vedno drugačna slika. Prav po nasilni smrti Georgea Floyda so bili košarkarji lige NBA eni najglasnejših podpornikov protestov in gibanja Življenja temnopoltih štejejo. Tako so se udeleževali protestov in protestnih mimohodov ali pa so bili dejavni pri širjenju sporočil na družbenih omrežjih. Gre za sporočila, ki so se nanašala na enakost, socialno pravičnost in enake priložnosti za vse.
Tako smo lahko v nekoliko spremenjeni sezoni, ki se je končala z zmagoslavjem Los Angeles Lakers na čelu z LeBronom Jamesom – ti so v balončku v Orlandu v finalu premagali Miami Heat našega Gorana Dragića –, na dresih košarkarjev videli najrazličnejše napise, ki so opozarjali na rasno nestrpnost – Black Lives Matter (Življenja temnopoltih štejejo), Justice (Pravica), Peace (Mir), Freedom (Svoboda) ….
In verjetno tudi James zelo dobro pozna zgodbo Chucka Cooperja, ki je leta 1950 odprl prav posebna vrata.
