Milić in I. Daneu: Prvak si je slekel jakno in nam "frajerjem" odčital lekcijo

Danes bo predsednik Slovenije Borut Pahor odlikoval legendarnega slovenskega košarkarja Iva Daneua z najvišjim priznanjem v državi – zlatim redom za zasluge za izjemne športne dosežke, spodbudo mladim rodovom košarkarjev in drugih športnikov ter za uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču. Ivo je pisal zgodovino jugoslovanske in slovenske košarke. Med drugim je v vlogi kapetana reprezentance leta 1970 osvojil zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Tivoliju.

Čeprav je tisto leto končal kariero, je bil košarkarsko aktiven na drugih področjih. V začetnih letih profesionalne kariere ga je imel možnost podrobneje spoznati Marko Milić, ko je igral v dresu mlade reprezentance. "Pridružujem se čestitkam ob velikem priznanju za Iva Daneua. Že prej si je zaslužil tovrstno nagrado. Lepo je, da jo bo dobil ob takšni priložnosti, ko je pred vrati evropsko prvenstvo v Sloveniji. Zaslužil si jo je," je Milko uvodoma nekaj lepih besed namenil vzorniku številnih naslednjih košarkarskih generacij.

Nato se je dotaknil anekdote iz reprezentance, ki se je pripravljala v Nemčiji: "Spomnim se, da smo šli z reprezentanco do 20 let na turnir v Mannheim. To je bil za nas, mlade košarkarje velik dogodek. V tem mestu je bila ena največjih ameriških baz. Bili smo kot marinci. V celoti so nas pregledali, tudi zenice. Na turnirju je prav tako igrala ameriška reprezentanca. A to ni bila sestavljena selekcija iz košarkarjev, pobranih z vasi, saj so v njej igrali bodoči zvezdniki lige NBA. Prišla sta recimo Vince Carter in Tim Duncan. In vodja naše odprave je bil legendarni Ivo Daneu. Nismo vedeli, ali ga naj tikamo, vikamo, onikamo … On je bil vendarle svetovni prvak, mi pa še mulci. Nismo ga mogli klicati Ivo, ampak smo mu rekli kar prvak. Trenirali smo v tej ameriški bazi in po enem izmed treningov smo se z reprezentanti pomerili v prostih metih. Ivo nas je spremljal v usnjeni jakni ob parketu. Eni so metali 8/10, drugi 9/10, nekomu je celo uspelo zadeti v vseh desetih poskusih. Ivo nas je gledal s strani in nam dal košarkarski nasvet, da bi bolje izvajali proste mete. Naš odziv je bila kajpak otročji. Rekli smo mu: 'Seveda, seveda …' Nato je rekel, če lahko enkrat vrže tudi sam. Seveda smo pritrdili, saj smo želeli videti, kako meče 'prvak'. Košarke ni igral že trideset let, odkar je dvignil pokal za svetovnega prvaka v Ljubljani. Slekel si je jakno in brez ogrevanja vzel žogo. Dal jo je v eno roko in zadel 33 ali 34 prostih metov zapored. Vsako žogo si je posebej naložil na eno roko in vse zadel. Nam 'frajerjem', ki smo bili v reprezentanci, je odčital lekcijo. Usta smo imeli na široko odprta. Ko jih je vrgel 34 na koš, je rekel, da ga že malce boli komolec in si je nazaj oblekel jakno. Naša reakcija? Takoj smo se šli igrat eno drugo igro, da se ne bi še bolj osramotili. (smeh)"

Tako, prva Milićeva reprezentančna anekdota je končana, do začetka prvenstva pa jih lahko pričakujete še nekaj. Naslednja pride na vrsto že čez nekaj dni.