SiolNET. Sportal Košarka
1,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger
30 let po ARGENTINI 1990

Hrvati, Srbi ... in Jure Zdovc: košarkarska poezija z nacionalno razpoko

1,71

termometer

Juga 90
Na današnji dan: Jure Zdovc in soigralci - svetovni prvaki Foto: Arhiv Koš

Na današnji dan pred okroglimi 30 leti je Jure Zdovc kot zadnji Slovenec postal svetovni košarkarski prvak. Skupaj z reprezentanti tedanje Jugoslavije, ki je že pokala po šivih, se je zlata veselil v Buenos Airesu. Med njegovim slavjem pa je prišlo tudi do dogodka, ki je dodobra zaznamoval odnos Vlade Divac-Dražen Petrović.  Preverili smo, kje so svetovni prvaki danes.

Tik pred razpadom države ob vse močnejših nacionalnih trenjih, verski raznolikosti, težnjah po sistemskih političnih spremembah in neenakomerni gospodarski razvitosti v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji marsikaj ni delovalo, kot bi moralo v razvitih družbah. A nekaj vendarle je. Košarka. Tako klubska kot reprezentančna. Prav pred razpadom "Juge" je namreč pregovorno kakovostna in napredna košarkarska šola proizvedla niz izjemnih generacij. Moška članska reprezentanca je po srebru na olimpijskih igrah v Seulu 1988 in zlatu na domačem evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 1989 prav na današnji dan pred 30 leti stopila še na svetovni vrh.

Preprosto najboljši

Tedanja Jugoslavija, selekcija izjemno nadarjenih posameznikov in pravih košarkarskih virtuozov, je po polfinalni zmagi nad ZDA, za katero sicer niso igrali profesionalni iz lige NBA, prav na današnji dan v finalni tekmi svetovnega prvenstva pod vodstvom selektorja Dušana Ivkovića ugnala izbrano vrsto Sovjetske zveze (92:75). Prvi strelec zmagovite reprezentance je bil Žarko Paspalj (20 točk), dve točki manj je prispeval kapetan Dražen Petrović, še štiri manj pa Toni Kukoč, pozneje izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva.

Slovenski prizvok: Jure Zdovc

"Ta reprezentanca je bila res nadarjena, polna velemojstrov košarke. Igrati z njimi je bil velik užitek," se spominja Jure Zdovc, edini slovenski igralec v tedanji zasedbi. Zase pravi, da ni nostalgik, da živi za danes in jutri. "Nimam časa, da bi hodil po lokalih in obujal spomine," se pošali konjiški branilec, ki je v tistem obdobju z Draženom Petrovićem tvoril udarni branilski tandem. V reprezentanco se je sicer vrnil tudi leto pozneje, torej ob drugem zaporednem vzponu na evropski vrh, a je zaradi agresije JLA na Slovenijo v tistem prelomnem juniju 1991 zapustil izbrano vrsto in ostal brez zlata v Rimu.

Afera zastava   

Do prve razpoke pa je v reprezentanci, za katero njeni akterji še danes trdijo, da je bila večinoma kljub narodnostni pisanosti enotna in nepolitično obarvana, prišlo že v Argentini. Prav na današnji dan. Med slavjem je namreč na igrišče pritekel navijač s hrvaško zastavo. Vlade Divac, sicer Srb, mu jo je grobo izpulil in odstranil. "Tedaj smo bili Jugoslavija. Ni bilo prostora za tisto zastavo. To bi storil tudi s kakšno drugo," je pozneje pojasnjeval Divac. Te razlage pa ni sprejel Dražen Petrović, zato se je odnos dveh nekdaj velikih prijateljev močno ohladil, o čemer govori tudi dokumentarni film Nekoč brata, kjer je imel režijske prste vmes prav Divac. Danes so vsi košarkarji v korektnih odnosih. In kje pravzaprav so?

Kje so danes junaki iz leta 1990?

Dražen Petrović Dražen Petrović Foto: Getty Images Dražen Petrović

Za Dalmatinca je bila to zadnja reprezentančna akcija v dresu nekdanje skupne države. Leto pozneje na EuroBaksetu v Rimu ni nastopil, a je bil zato leta 1992 eden od junakov srebrne Hrvaške na OI v Barceloni.  Žal je iz argentinske dvanajsterice edini pokojni. 7. 6. 1993 je namreč umrl v prometni nesreči v Nemčiji.

Velimir Perasović

Eden od tistih, ki so pred 30 leti povezali naslov svetovnega prvaka in naslov evropskega klubskega prvaka z Jugoplastiko. Po uspehu v Argentini je še debelo desetletje igral, večinoma v Španiji, nato pa se je preselil v trenerske vode. Nazadnje je bil trener Baskonie iz Vitorie.

Zoran Čutura

Mislec v reprezentanci. Nikoli zvezdnik, vedno koristen člen. Podobno je bilo še tedaj, ko je igral za zagrebško Cibono. Igralsko kariero je sklenil vsega pet let po SP 1990, a smo ga nato vseeno lahko redno videvali ob košarkarskih parketih. Preselil se je namreč na novinarsko stran in bil priznan poročevalec ter pronicljivi kolumnist.

Toni Kukoč Foto: Getty Images

Toni Kukoč

Najkoristnejši igralec tistega prvenstva je nato še desetletje in pol navduševal pod evropskimi in predvsem ameriškimi koši ter se podpisal pod izjemno kariero. V ZDA je največji pečat pustil pri Chicago Bulls. In prav tam se je ustalil tudi po karieri. V klubu deluje kot eden od predsednikovih svetovalcev.

Žarko Paspalj

Eden od tistih, ki so se reprezentančnih uspehov veselili tudi po razpadu SFRJ, in sicer kot član izbrane vrste Zvezne republike Jugoslavije. Hkrati je bil uspešen tudi na klubskem področju, po karieri pa je stik s športom ohranjal kot funkcionar (v enem mandatu je bil podpredsednik srbskega olimpijskega komiteja) in športni direktor reprezentanc. Preizkušal se je tudi kot finančni vlagatelj. Aktivnejšo vlogo pa so mu preprečevale pogoste zdravstvene težave.

Jure Zdovc     

Edini slovenski košarkar, ki je bil svetovni in evropski prvak z reprezentanco ter zmagovalec evrolige. Za razliko od Srbov in Hrvatov v reprezentanci se nato z izbrano vrsto nove države ni dokopal do odličja. Je pa eden od tistih, ki so po igralski karieri prestopili med trenerje. Nazadnje je vodil ljubljansko Olimpijo, v novo sezono pa bo vstopil kot trener pariškega moštva Metropolitans 92.

Željko Obradović Željko Obradović Foto: Reuters

Željko Obradović

Mnogi so se preizkušali med trenerji, a prav on je bil v tovrstni drugi karieri z naskokom najbolj uspešen. Ni se ga zaman prijel naziv evropski Phil Jackson. Kar devetkrat je bil evropski klubski prvak. Petkrat s Panathinaikosom ter po enkrat s Partizanom, Joventutom, Realom in Fenerbahčejem. Na klopi slednjega je sedel zadnjih sedem let in se pred tedni umaknil. Nasledil ga je Igor Kokoškov, sam pa si je privoščil prosto leto.

Radislav Čurčić

Ob Zdovcu drugi član tedanje Smelt Olimpije v jugoslovanski reprezentanci. Po zlatu v Argentini je igral še ducat let, največji pečat pa pustil pri Maccabiju iz Tel Aviva. In danes?  "Z izjemo manjših poslov uživam v zasluženem pokoju. Večinoma sem v Beogradu. Srečen. Mirno in tiho življenje. Še vedno rad spremljam košarko. Vse. Evroligo, ligo ABA in ligo NBA," iz srbske metropole sporoča 54-letni Čure.

Vlade Divac Vlade Divac Foto: Reuters Vlade Divac

Prav pred dnevi je ostal brez službe. Njegova žena Ana se je ob tem pošalila: "Bolje biti žena bivšega direktorja kot pa bivša žena." Zadnjih pet let je deloval kot športni direktor Sacramento Kings. Pred tem pa se je preizkušal tudi v športni politiki, saj je bil predsednik Olimpijskega komiteja Srbije. Kje bo deloval v prihodnje, še ne ve.

Arijan Komazec

Eden od tistih, ki so zlato iz Argentine povezali še z zlatom na EuroBasketu 1991 in nato štirimi kolajnami v dresu Hrvaške. Po karieri, ki jo je tudi z nastopi za velikane, kot sta Panartinaikos in Olympiacos, vlekel do leta 2004, ni čutil potrebe po pretiranem javnem izpostavljanju. Letos je dopolnil 50 let. Živi v domačem Zadru in v veteranski kategoriji rad pogleda proti košu, hkrati pa z veseljem na pomoč priskoči pri delu v otroških košarkarskih kategorijah.  

Zoran Jovanović

Dolgoletni center Crvene zvezde, ki se je leto pozneje veselil tudi zlata na EuroBasketu, je pod koši vztrajal do leta 2000. Večinoma v domačem okolju. Po karieri se je podal na politični parket. Nazadnje je deloval v beograjski mestni občini. Nekaj časa celo kot generalni sekretar za šport in mladino, pozneje kot namestnik sekretarke.

Zoran Savić

Srbski center je po uspešni karieri, ki jo je zaključil pred 18 leti, ostal vpet v športno dogajanje. Kot športni direktor je služboval pri Fortitudu iz Bologne ter Barceloni. Nato je prestopil med športne agente. Ustanovil je agencijo Invictus Sports Consulting s sedežem v Dubaju, ki ji kot lastnik tudi predseduje.

Sportal Dušan Ivković: Zaradi razpada države brez obračuna stoletja Jure Zdovc Sportal "Nimam časa, da bi hodil po lokalih in obujal spomine" Radislav Čurčić Sportal Zmajček, svetovni prvak in Dončićev teksaški predhodnik Slobodan Janković Sportal Trenutek, ki kariero spremeni v tragedijo Luka Dončić in Vlade Divac Sportal Zaradi Dončića ob službo, a Divac se ne da

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin