Sobota, 20. 1. 2018, 20.42
6 let, 3 mesece
Primož Brezec se je poslovil
Konec je: zavrnil delo, da bi lahko dosegel zadnji koš #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
Drugoligaška tekma med Mesarijo Prunk iz Sežane ter Plamo Pur v širšem slovenskem košarkarskem prostoru ne bi naletel na prav veliko odmevnost, če ne bi bila to hkrati tudi zadnja uradna tekma nekdanjega reprezentanta ter legionarja z bogatimi izkušnjami iz lige NBA Primoža Brezca.
Ko se je pred dnevi Primož Brezec na eni od službenih poti na beograjskem letališču vkrcaval na letalo, ga je presenetilo telefonsko sporočilo z naslednjo nalogo ameriškega delodajalca. 20. januarja bi moral namreč leteti v Litvo in kot oglednik severnoameriškega poklicnega moštva Cleveland Cavaliers spremljati morebitne kandidate za ligo NBA. Delovno nalogo je po kratkem pomenku z ženo Nado zavrnil, saj je imel za ta dan v beležki zapisano prav posebno nalogo. Zadnjo oziroma poslovilno tekmo.
Primož Brezec v dresu Mesarije Prunk.
Slovo med znanimi obrazi in z zmago
In je – tudi ob ameriškem razumevanju – držal obljubo. Po 20 letih je znova oblekel dres matičnega kluba iz Sežane. Ta se resda ne imenuje več Kraški Zidar, pa tudi med prvoligaši ga že desetletje ni več. Zato pa je tokrat dres s številko 7, ki ga je zaradi očeta Hilarija Brezca (tudi ta je stavil na sedmice) spremljal v lepem delu kariere, nosil kot član moštva Mesarija Prunk in se v drugoligaškem in tudi regijskem obračunu pomeril s Plamo Pur iz Ilirske Bistrice. Velika osnovnošolska dvorana v Sežani je bila ob tem premajhna za vse, ki so želeli videti zadnje koše primorskega orjaka. Med več kot 1.500 gledalci pa smo lahko srečali marsikatero znano košarkarsko ime – od Bogdana Tanjevića, prek Zmaga Sagadina, Rada Trifunovića ter Slobodana Subotića in vse do Sanija Bečirovića, Marka Miliča, Borisa Gorenca, Vlada Ilievskega, Erazma Lorbka, Sama Udriha, Vladimerja Boise ... Videli so lahko zmago domače Mesarije Prunk (66:47), junak večera pa je dosegel 19 točk.
Za konec je zadel trojko in udaril tekmeca
"To ni ekshibicijska tekma. Ne, to je prava prvenstvena tekma," je v pripravah na zadnje dejanje večkrat poudaril Breza, ki se je v tem duhu tudi lotil izziva. Že v prvem polčasu je pokazal dominantnost in bil s 13 točkami (do konca jih je dodal še šest) ključni protagonist velike prevlade gostiteljev. Ob tem je občinstvo na noge dvignil tudi z uspešnim metom za tri točke. No, poskrbel je tudi za met, s katerim je zgrešil obroč, in nešportno osebno napako. Prejel jo je po namernem udarcu tekmeca, za kar bi bil v normalnih okoliščinah izključen. A so mu sodniki pogledali skozi prste, nasprotni ekipi in navijačem pa se je javno opravičil. Ko se je 12 sekund pred koncem tekme ustavila ura, je bil ob odhodu iz igre deležen glasnega aplavza in vzklikov "Primož, Legenda!"
V živčni tekmi do zmage v sosedskem derbiju.
Od Sežane do Sežane
"Za nič mi ni žal. Če bi se še enkrat lotil košarke, bi ubral prav takšno pot. Košarka mi je dala ogromno," je ob epizodni vrnitvi pod koše dejal Breza, ki je upokojitev naznanil že septembra. A brez zavedanja, da igra zadnjo tekmo v karieri, ni želel ostati. Predvsem pa se je želel posloviti tam, kjer se je vse skupaj začelo – v veliki sežanski dvorani. Tam, kjer je kot suhi, a visoki mladenič plenil pozornost večjih klubov. Vmes je sicer prehodil dolgo in zanimivo pot ter ob reprezentanci igral za Olimpijo, Indiano, Charlotte, Detroit, Toronto, rimski Virtus, Philadelphio, Milwaukee, Krasnye Kryla, Kuban, Nižni, AEK Larnaco, Al Kuwait in nazadnje Al Ahli v Bahrajnu.
Končal je tam, kjer je začel.
Manjkala je pika na i
"Skozi klubsko kariero sem spoznal veliko okolij, stkal veliko vezi in se marsikaj naučil. A tisto največje veselje sem čutil ob igranju z reprezentanco. Žal zdaj, ko je vsega konec, prav ob reprezentanci čutim tudi največji cmok v grlu. Manjkala je pika na i. Manjkala je tako želena kolajna. Še danes najbolj obžalujem EuroBasket 2009. Bili smo tako blizu, a obenem tako daleč. A to je šport. Sem pa vesel, da je veliki met uspel zadnji generaciji, zaradi katere je Slovenija evropski prvak," pripoveduje 38-letni Primorec, čigar dres s številko sedem bodo v Sežani dvignili pod strop dvorane in upokojili. Podobno naj bi v kratkem storili še v Larnaci, kjer je postal košarkarski kralj Cipra.
Od danes bo košarko le še gledal.
Nova kariera
Dolgoletni slovenski reprezentančni center, ki v višini meri kar 216 centimetrov, pa je že pred svojo zadnjo tekmo obrnil novo stran ter se lotil novega življenjskega ter kariernega poglavja. Postal je namreč oglednik, v košarkarskem žargonu bi dejali skavt, Clevelanda. "Veliko potujem, obiskujem tekme, se pogovarjam, pišem poročila … Uživam. To sem želel, saj na takšen način ostajam v stiku s košarko," o novi službi, o kateri se je razgovoril tudi v naši redni rubriki Druga kariera, pripoveduje Primož, ki ni skrival zadovoljstva, da so ga na zadnji tekmi spremljali številni dolgoletni košarkarski sopotniki.
