Zoran Dragić se zaveda, da mora spet od začetka

Po dveh neugodnih operacijah križnih vezi je slovenski košarkar Zoran Dragić v pretekli sezoni v Trstu spet našel pravi stik s košarko. Verjame, da je sposoben igrati na najvišji ravni v Evropi, zato bi prav rad spet prišel do elitne Evrolige. Z dobrimi igrami pri Ulmu si bo lahko odprl vrata, skozi katera želi stopiti. Prav tako pa bi rad stopil skozi še večja vrata. Tista, ki odpirajo pot do olimpijskih iger v Tokiu 2020.

Zoran o olimpijskih igrah in bratu Goranu

V prihodnjo sezono boste vstopili v dresu Ulma, ki igra tudi v EuroCupu. Verjetno je bil trener Jaka Lakovič tisti, ki vas je prepričal, da ste se odločili za odhod v Nemčijo.
Jaka me je poklical. Čakal sem sicer še na druge stvari. Padlo je v vodo. Na mizi sem imel ponudbo Ulma, pred tem še Olimpije. Za Ulm in Lakoviča sem se odločil. Poznam ga. Za klub sem vedel le to, da je Jaka Klobučar igral tam, on mi je povedal, da je dobra sredina. Poleg tega imam do začetka januarja tudi možnost izhoda, če se pojavi ponudba evroligaškega kluba.

Veliko se je govorilo, da ste tudi med kandidati za prihod v Cedevito Olimpijo, s katero se boste v sredo ob 18.30 pomerili v Tivoliju. Kaj se je zgodilo, da niste sklenili sodelovanja?
Slišal sem se s Sanijem (športnik direktor Sani Bečirović, op. a.). Nisem mu mogel obljubiti, da bom prišel. Pogovarjal sem se z agentom in je rekel, da mora videti tudi druge možnosti. Ko smo se pogovarjali, so v Španiji in Italiji še igrali zaključek prvenstva. Nihče še ni šel na trg. Rekel sem, da moram počakati na to, kaj se bo zgodilo zunaj. Pri Olimpiji niso mogli več čakati in so šli na drugo pot ter podpisali sodelovanje z drugimi igralci. V Olimpiji bi prav tako moral ostati do konca sezone. Morda je pretehtalo tudi to, da si želim v Evroligo. Vem, da lahko tam z lahkoto igram. Vedno sem bil del Evrolige. Poškodbe so naredile svoje. Spet moram od začetka, da vidijo. Lani sem imel v Trstu dobro sezono.

Sportal "Reprezentanci ne bom na voljo, za Dragića pa naj vas ne skrbi"

Kakšen trener je Jaka?
Veliko se je naučil od trenerjev, ki jih je imel. Od Željka Obradovića do Dušana Ivkovića. Že njegova vloga v reprezentanci, ko je bil kapetan, je bila takšna. Pravzaprav je bil trener na igrišču. Veliko znanja ima. Res je, da je to njegova prva prava resna služba v vlogi glavnega trenerja. Ima smisel. Bomo videli, kako bo. Ni vse odvisno od njega, ampak tudi od igralcev.

"Nikoli ne reči nikoli. V NBA so šli tudi pri 33 letih. Če bi imel možnost, bi šel. Ne obremenjujem se. Evroliga ima prednost." Foto: Peter Podobnik/Sportida Kako gledate nanj? Vendarle sta bila prej soigralca.
Spoštujem ga kot prej. Ko ni treninga, se pogovarjava kot z mojim bratom. Povsem sproščeno. Na parketu je trener. Karkoli mi reče, upoštevam in naredim. Ne izkoriščam tega.

V preteklih letih ste imeli nemalo težav z desnim kolenom. Dvakrat so vam morali narediti rekonstrukcijo kolenskih križnih vezi, zaradi česar ste bili dalj časa odsotni s parketa. Kako je zdaj?
Dobro se počutim.

Verjetno ste se tudi po prvi rehabilitaciji in se vam je ponovilo.
Takrat sem imel smolo. Tekmec me je v zraku porinil, ko ni bilo igre. Podal sem Krunoslavu Simonu, on meni nazaj. Piskali so prekršek nad njim, jaz pa sem šel po tem na koš in me je v zraku porinil igralec nasprotnega moštva. Padel sem na iztegnjeno nogo. Prišel sem še nazaj, ker nisem mislil, da se je poškodovala križna vez. Zaradi čvrstih mišic sploh ni bilo znakov, da bi jo imel strgano. Šel sem na magnetno resonanco in sprva se ni najbolje videlo. Nato sem obiskal drugega specialista, ki mi je naredil rotacijo kolena. Slišal je, da je vez natrgana, kar je pomenilo vnovično rekonstrukcijo.

Sportal Gogi, hvala in srečno!

Ko se športniku, ki je na vrhuncu moči, zgodijo tovrstne poškodbe, se marsikaj plete v glavi. Kako težko vam je bilo?
Potrt sem bil. Ko sem v Turčiji izvedel, sem se zjokal. Vedel sem, kaj me čaka. Prvič je bilo drugače, ker je bilo na novo. V drugo sem vedel, kaj vse bom moral spet prestati. Garal sem, da sem prišel nazaj. Odrekal sem se. Družine ni bilo zraven. Izolirati sem se moral. O tem želim čim manj govoriti, a je to del mene, tega se zavedam.

Ali ste morali zaradi vseh teh težav kaj spremeniti način igre?
Enako igram. Poskušam biti agresiven. V Trstu sem tako igral. Nenehno moraš delati za vse mišice.

Kaj pa odhod čez lužo v ligo NBA? Ste to misel že povsem opustili?
Nikoli ne reči nikoli. V NBA so šli tudi pri 33 letih. Če bi imel možnost, bi šel. Ne obremenjujem se. Evroliga ima prednost. Želim se vrniti nazaj. Vem, da sem sposoben igrati, zlasti, ker vidim, kdo igra v njej. Počasi mora iti gor.

"Dejali so mi, da je 15 odstotkov možnosti, da bom igral. To je bilo premalo, da bi tvegal. Vedel sem, da sicer lahko igram. V ligi NBA je takšna politika. Včasih ni pomembno, kdo je boljši, kdo ne." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Ali je bila odločitev, da ste šli takrat v ligo NBA, pravilna ali zdaj gledate kaj drugače?
Pravilno sem se odločil. Pripravljen sem bil. Na zadnji tekmi sem to dokazal, ko sem dobil priložnost. Smolo sem imel, ker nisem mogel ostati v Miamiju. Danes bi bil še vedno v ligi NBA. Tisto poletje je Gogi podpisal petletno pogodbo, Dwyane Wade enoletno, Hassan Whiteside štiriletno. Zaradi vsega so prekoračili dovoljen proračun in so morali plačati luksuzni davek. Nato so začeli sekati. Dva, tri so odpustili, tri, štiri zamenjali. Takrat sem bil z reprezentanco. Dejali so mi, da je 15 odstotkov možnosti, da bom igral. To je bilo premalo, da bi tvegal. Vedel sem, da sicer lahko igram. V ligi NBA je takšna politika. Včasih ni pomembno, kdo je boljši in kdo ne.

Pravkar je na Kitajskem svetovno prvenstvo. Verjetno ga spremljate, skoraj zagotovo pa ste veseli, da bo Slovenija, kot vse kaže, igrala v kvalifikacijah za olimpijske igre.
Želja vseh nas je, da bi zaigrali na olimpijskih igrah. Če nam to uspe, bi bilo super. V kvalifikacijah bo težko. Upam, da se bodo vsi odzvali in bomo poskusili priti na olimpijske igre.

"Želja vseh nas je, da bi zaigrali na olimpijskih igrah. Če nam to uspe, bi bilo super. V kvalifikacijah bo težko. Upam, da se bodo vsi odzvali in bomo poskušali priti na olimpijske igre." Foto: Sportida V zadnjih letih ste javno velikokrat prepričevali brata Gorana, naj si premisli. Ste zdaj opustili to misel, glede na to, da je večkrat poudaril, da je reprezentančna zgodba zanj v vlogi igralca zaključena.
Res, da pred dvema letoma mislil, da bi, če bi prišli na svetovno prvenstvo, zaigral. Ko je v Tivoliju odprl košarkarsko igrišče in še enkrat dejal, da je končal to zgodbo, ga razumem. Želel se je posloviti v najlepši mogoči luči.

Potem ne boste več drezali vanj?
Ne, niti prej nisem veliko. Če bi bili na svetovnem, bi ga zagotovo vprašal.

Sta veliko v stiku?
Veliko se slišiva. Pred kratkim je šel v ZDA. Veliko govoriva o družini, kako je on, kako je koleno. On ima drugačne težave, kot sem jih imel jaz. Tudi o tem govoriva, vendar se večinoma pogovarjava o otrocih.

Kako pa se je za vas spremenilo življenje, odkar imate dva otroka?
Ni več takšne nervoze, če slabo igraš ali izgubiš. Ko prideš domov, razmišljaš o drugih stvareh. Ko vidim otroke, pozabim na košarko. Povsem drugače je.

Sportal Goran Dragić: Tudi če bi se uvrstili na olimpijske igre, tam ne bi zaigral