Cedevita Olimpija
Petek, 11. 9. 2020, 15.20
3 leta, 7 mesecev
Rok Stipčević, Krka Novo mesto
Hrvaški košarkar, ki je ime dobil po slovenskem smučarskem asu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
2
Rok Stipčević je potrdil, da so ga starši poimenovali po Roku Petroviču.
Rok Stipčević, štajerski Dalmatinec na začasnem delu v Novem mestu, na pragu nove košarkarske sezone o Krki, tekmecih iz Ljubljane, novem koronavirusu in Roku Petroviču.
Kmalu po tem, ko je Cedevito Olimpijo okrepil Roko Leni Ukić, so se z odmevno hrvaško okrepitvijo pohvalili tudi pri novomeški Krki. Roko je sicer eno od petih najbolj pogostih imen v Zadrski županiji, iz katere prihaja. Toda podpis na pogodbo z Dolenjci je pristavil – Rok. Rok Stipčević, 34-letni in 185 centimetrov visoki hrvaški reprezentant, ki je v svoji karieri med drugim igral tudi za Olimpio iz Milana, Rytas, Tofaš … Jasno, tudi za domači Zadar, pa zagrebško Cibono in v pretekli sezoni za Fortitudo iz Bologne. Zdaj je menil, da je čas za njegovo prvo slovensko košarkarsko poglavje, kjer pa bo igral kot domači igralec. Njegova mama je namreč Mariborčanka. Tudi rojen je v štajerski prestolnici, ime pa je dobil po slalomskem virtuozu Roku Petroviću, ki je vsega dva meseca pred Stipčevićevim rojstvom osvojil mali kristalni globus.Zgodba o vašem imenu je torej resnična …
Je, je … Oče, sicer Dalmatinec, je prišel na študij v Maribor, kjer je spoznal mojo mamo. Jaz sem zato rojeni Mariborčan. Tam je družina živela prvi dve leti po mojem rojstvu, nato smo se preselili v Zadar. No, tistega leta je bil Rok Petrovič zelo aktualen. Oče je bil velik smučarski navdušenec. Ob spremljanju ene od tekem je brat izrazil željo, da bi starši otroka poimenovali Rok.
Kako dobro sicer poznate zgodbo Roka Petroviča?
Izhajam iz družine, ki je spremljala široko paleto športov. Tudi alpsko smučanje. Njegovo zgodbo sem seveda raziskal naknadno. Tako o izjemnih smučarskih dosežkih kot o tragični smrti med potapljanjem. Morda tudi zaradi tega še danes rad pogledam kakšno smučarsko tekmo.
Ste tudi sami kdaj stali na smučeh?
Da. Od svojega 12. do 15. leta. Spali smo v Zrečah. Smučali na Rogli. Lepi spomini.
Zdaj se vračate v Slovenijo. Zakaj Krka? Zakaj Novo mesto?
Splet okoliščin oziroma več elementov me je pripeljalo do te odločitve. V Italiji sem zaradi novega koronavirusa čutil veliko negotovost. Želel sem biti blizu doma. Ključen pa je bil pogovor z direktorjem Juretom Balažičem. Videl sem, da se v Novem mestu gradi pozitivna zgodba. Želel sem biti njen del. Odločitve ne obžalujem. Zadovoljen sem z delom v klubu, blizu je Italija, blizu je Hrvaška.
Omenili ste koronavirus. Ko se je začela epidemija, ste bili v Bologni. Kako ste sprejemali vse dogajanje?
Takrat je bilo veliko neznank. Nismo vedeli, kaj prinaša virus, kakšne so lahko posledice … Tudi zaradi tega je bil strah precej večji kot danes. Občasno se je v zraku čutila tragičnost trenutka. Predvsem v prvem mesecu in pol popolne zaprtosti ni bilo prijetno. Vseeno sem poskušal položaj obrniti sebi v prid. Veliko sem razmišljal o sebi in o življenju ter študiral.
Rok Stipčević je košarkarski otrok Zadra.
Kako daleč ste s študijem?
Končujem študij vodenja in menedžmenta na poslovni univerzi Northumbria v Newcastlu. Moja kolega sta med drugim tudi Boštjan Nachbar in Jiri Welsch. To je študij, ki poteka tudi v sodelovanju z Mednarodno košarkarsko zvezo. Gre za odlično zgodbo, ki širi moja obzorja. Igram košarko in študiram. Verjamem, da bom to lahko unovčil.
Vrnimo se pod koše. Kaj lahko Rok Stipčević prinese Krki?
Vodenje, izkušnje, avtoriteto in zgled mladim rodovom.
Kako pomembna je ta mentorska vloga?
Verjamem, da me pod koši čaka še nekaj sezon. Zavedam pa se pomembnosti prenašanja znanja in izkušenj. Predvsem z zgledom. Vsak mlad košarkar ima ob sebi izkušenega soigralca. Za nadaljnji razvoj namreč ni dobro, če mladenič na svoja ramena dobi pretežko breme.
Kako nadarjena pa je mlajša Krkina garda?
Zelo. A vse skupaj čaka še veliko dela.
V podobnem položaju je pri Olimpiji Roko-Leni Ukić. Kakšni bodo vaši dvoboji?
Roko je moj dober prijatelj, odličen košarkar in pravi profesionalec. A na parketu bova le tekmeca. Tam ni pomembno, kdo stoji na drugi strani.
Prav Cedevita Olimpija bo vaš prvi uradni tekmec, in sicer 17. 9. na superpokalnem obračunu v Kranju. Kako kakovostni so Ljubljančani v vaših očeh?
Trener Jurica Golemac je sestavil odlično igralsko zasedbo. V superpokalu bo Olimpija proti Krki velik favorit. Verjamem, da gre za ekipo, ki lahko pečat pusti tudi v EuroCupu. Klub raste. Z združitvijo Olimpije in Cedevite je to postala zgodba za večje stvari.
Za vami so prve pripravljalne tekme. Kakšni so prvi vtisi?
Menim, da je še malce prezgodaj za ocene. Smo v fazi priprav. Zaradi novega koronavirusa je letos odprtih vprašanj in negotovosti še toliko več. Počakajmo … Morda bomo o resnejših obrisih lahko govorili v začetku decembra. Zdaj gradimo ekipno energijo, kohezijo in igralsko hierarhijo. Lahko pa rečem, da smo na dobri poti. Vladimir Anzulović vrhunsko opravlja svoje delo. Veliko in dobro delamo. Veselim se sezone.
Kako blizu pa ste bili vrnitvi v Zadar?
O tej temi ne bi rad na široko govoril. Preveč črnila se je prelilo o njej. Da, bil sem osrednji igralec te zgodbe, a nikoli tisti, ki odloča. Ne bom polemiziral. Zdaj sem član Krke. Tukaj sam srečen.
2