Eva Komplet: Življenje se je obrnilo v povsem drugo smer

V več kot uspešnem krmarjenju med službo v Zdravstvenem domu Šentjur pa vlogo mame, partnerke in ob pakiranju ter pripravah na naslednjo reprezentančno akcijo slovenske ženske košarkarske izbrane vrste je danes 39-letna Eva Komplet uro in pol v svojem natrpanem vsakodnevu našla tudi za kramljanje in obujanje spominov. Profesionalno športno pot nekdanje košarkarice in reprezentantke so močno zaznamovale poškodbe, leta 2015 pa je košarkarski žogi dokončno pomahala v slovo.

A od takrat se je njeno življenje obrnilo za 180 stopinj. Ekspresno je nato prestopila v vlogo fizioterapevtke, končala je šolanje, diplomirala in prvič postala mama. "Tako kot skozi vso kariero sem imela tudi v jeseni tega obdobja težave s koleni. Takrat so mi dejali, da je vse funkcionalno, a meni je v kolenu ves čas nekaj preskakovalo, imela sem občutek nestabilnosti. Ves čas sem bila potem v skrbeh, kdaj se bo zgodilo nekaj slabega. Bilo me je zelo strah, ker ta obdobja poškodb res niso enostavna. Potem sem se odločila, da bo dovolj. Ob vrnitvi domov sem zatem pisala diplomo, ob tem sem še zanosila, začela sem tudi delo kot fizioterapevtka," se spominja Eva Komplet.

Pot, ki so jo zaznamovale poškodbe

Glavnino svoje klubske kariere je preživela v Sloveniji, v dresu Celja in nato Kranjske Gore, igrala je tudi na Hrvaškem, kariero pa sklenila v Italiji pri prvoligašu Le Mura Basketa iz Lucce. Bila je tudi nepogrešljiva članica slovenske izbrane vrste vse od mlajših kategorij pa do članske, za katero je zbrala 28 uradnih nastopov. A pri karieri simpatične Celjanke so veliko črno piko in mnogo vprašanj "kaj pa če ..." pustile poškodbe. Prestala je kar tri operacije kolen, a se iz vsake od teh, če smo malce klišejski, a v tem primeru tudi realni, vrnila še močnejša. "Med eno teh rehabilitacij kolena sem spoznala tudi zdajšnjega partnerja, ki je bil včasih rokometaš. Oba sva obiskovala isto fizioterapevtko, druženja pa so potem kmalu prerastla v ljubezen. Ko zdaj gledam nazaj, so bile vse te poškodbe tudi za nekaj dobre. Še danes skušam iz vsake situacije izvleči, kar se da najbolje," pravi.

V drugi karieri ji največje veselje predstavlja družina, v fizioterapiji pa je našla svoje poslanstvo. Foto: osebni arhiv

Vedno se drži reka, da je vse slabo tudi za nekaj dobro. "Moja kondicijska trenerka Tatjana Klakočar, ki me je spravila na noge po moji tretji operaciji kolena, me je vzela pod svoje okrilje in tudi z njeno pomočjo sem najprej dobila službo v Rogaški Slatini. Dejansko sem tako takoj po koncu košarkarske kariere zakorakala v drug svet, nisem imela časa niti razmišljati. Po končani sezoni v Italiji se mi je čez dva meseca življenje obrnilo povsem v drugo smer," pripoveduje.

"Hčerko sem rodila dva tedna pred rokom, tako da sem potem še v porodnišnici zaključevala zadnje popravke diplomske naloge (smeh, op. p.)." Zatem je zanjo prišlo res težko obdobje. "Bila sem povsem na dnu, zmedena, v enem trenutku sem se popolnoma izgubila. Vse tisto, kar sem prej kompenzirala s športom, je prišlo za mano. Vse je bilo novo, prej sem bila v rutini treningov, tekem, potem tega ni bilo več, tudi na materinstvo te ne more pripraviti nihče," pripoveduje nekdanja košarkarica.

Psihoterapija ji je odprla obzorja

Takrat si je priznala, da potrebuje pomoč. "Šla sem na psihoterapijo. Vprašala sem se, kaj hočem dati svojemu otroku, želela sem, da dam hčerki največ, kar lahko, tako da sem še danes do neba hvaležna svoji prvorojenki, da je 'izbrala' mene, ker sem na ta način ogromno naredila tudi na sebi. Pred tem sem med kariero določene stvari predelala s športom, treningi, prej so se okolja ves čas menjala, zdaj so bolj kot ne ena in ista in sem se morala priučiti, kako funkcionirati znotraj tega."

Trikrat si je težje poškodovala kolena. Foto: Guliverimage

Po porodniški je nato opravila pripravništvo in se zaposlila. "Zelo sem si želela delati, tako da sem najprej začela delati v Termah Dobrna, potem pa sem prišla v Zdravstveni dom Šentjur, kjer sem še danes. Delam na Centru za krepitev zdravja, gre za promocijo zdravja, izvajam delavnice za gibanje, posvete, kako ustvariti zdrav življenjski slog. V službi se srečujem z ljudmi s kroničnimi obolenji in njihovimi zgodbami. Ti se morajo na določene zadeve navaditi in se nanje prilagoditi. To ni enostavno in mogoče tudi zaradi tega o življenju razmišljam drugače," pravi Komplet.

Klic iz Košarkarske zveze Slovenije

Ta danes poleg redne službe deluje tudi kot fizioterapevtka v slovenski ženski košarkarski reprezentanci. K sodelovanju so jo povabili leta 2022. "Moje delo v redni službi mi zelo ustreza, sem pa ob tem pogrešala manualne terapije, tako da je klic iz Košarkarske zveze Slovenije prišel kot naročen," se spominja.

Za slovensko izbrano vrsto je zbrala zbrala 28 uradnih nastopov. Foto: www.alesfevzer.com

Takrat je nenadejano na svojem telefonu zagledala številko direktorja reprezentanc Mateja Likarja, ki je bil v iskanju fizioterapevtke za domači EuroBasket 2022. "Tega res nisem pričakovala. Potem sem se doma usedla z družino, imam res veliko srečo, da imam partnerja, ki me vedno v vsem podpira. Tudi ob tej ideji mi je stoodstotno stal ob strani, čeprav to pomeni, da me več dni v kosu ni doma in on prevzame skrb za otroka. Zelo sem hvaležna tudi Zdravstvenemu domu Šentjur, ki mi omogoča, da za sem ob ciklih priprav odsotna in da smo se dogovorili tako, kot smo se. Že prej sem delala tudi z nekaterimi mlajšimi izbranimi vrstami in na kampu KZS," pravi nekdanja članica Zagreba, ki ji posebno zadovoljstvo daje vnovičen stik s košarko in reprezentanco.

Z nekaterimi dekleti se poznajo še iz igralskih časov. "Zdaj vidim, da sem ob tem, ko sem si ustvarila družino, tudi v reprezentanci nekako prevzela materinsko vlogo. Podobno je tudi s športno direktorico reprezentance Majo Erkić. Mislim, da je reprezentanca s tem veliko pridobila, vse te izkušnje so lahko samo velik plus za ekipo. Na KZS skušajo narediti res veliko, da nam je na voljo čim več stvari za delo. Ko sem jaz prišla v člansko izbrano vrsto, smo si same prale drese, tudi fizioterapevti in podobno včasih niso bili samoumevni, v večini smo si to urejale same. Dejansko je to, kar je dekletom na voljo zdaj, proti našim časom res luksuz," pravi.

Šport kot ventil  "Učim se živeti v nihanju, da pridejo padci in vzponi, da ne grem več v neke ekstreme, kot je to v športu stalna praksa," pravi Eva Komplet. Foto: osebni arhiv

V času po karieri je ogromno storila tudi za svoje mentalno zdravje, ki je bilo med kariero nevede in nehote pogosto v drugem načrtu. "S športom dobiš res veliko, ker sem bila v ekipnem športu, mi je toliko lažje delovati tudi v kolektivu. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da so se mi poškodbe zgodile tudi zaradi psihosomatike (področje psihologije in medicine, obravnava predvsem takšne motnje, ki se pojmujejo kot posledica aktualnih ali preteklih emocionalnih konfliktov, op. p.), mogoče sem v življenju potrebovala neko spremembo, pa je nisem znala sama storiti in je življenje oziroma telo za to poskrbelo namesto mene. Teh zgodb sem veliko spoznala tudi zdaj v delu fizioterapevtke, psihično stanje se potem pozna na telesu. Včasih ni bilo govora o mentalnem zdravju, tudi trenerji so bili navajeni dela po 'balkansko', na surovo moč. Mislim, da je dela na psihološki pripravljenosti primanjkovalo, sploh v ženskem športu. Zagotovo morajo znati biti trenerji tudi psihologi, v mojem primeru je to znal trener Vlado Velikonja, ki nas je vodil, ko sem bila del mlajših reprezentanc. On je točno vedel, na katere gumbe mora pritisniti, da je od mene dobil maksimum na parketu," se spominja.

"Mogoče je bil šport tudi moja terapija med kariero, takrat greš na parket in si v svojem svetu, potem greš naprej. Nimaš niti časa, da bi gledal in predeloval stvari iz preteklosti, ker te to pokoplje, vedno si usmerjen k naslednji tekmi. Potem te kompenzacije po koncu kariere ni bilo več, nastopili sta nova vloga, nova služba in so stvari 'udarile ven'. Takrat sem tudi ugotovila, da je bil šport moj ventil. Zdaj se ukvarjam z jogo, učim se, da si lahko ranljiv, preprost, na koncu koncev tudi nežen in čustven, za kar v profesionalnem športu pogosto ni prostora. Preprosto učim se živeti v nihanju, da pridejo padci in vzponi, da ne grem več v neke ekstreme, kot je to v športu stalna praksa," pripoveduje Komplet.

Vrsto let je bila pomemben člen izbrane vrste, igranje v dresu z državnim grbom pa ji je vedno predstavljalo veliko čast. Foto: www.alesfevzer.com Ob karieri končala študij fizioterapije

Ob pestri košarkarski karieri je tako z malce počasnejšim ritmom, kot je polnila koše nasprotnic, končala študij fizioterapije. "S košarko nikoli nisem prišla do nivoja, da bi bila finančno preskrbljena za več let vnaprej, tudi dobro vemo, kako je s financami in ženskim športom, tudi zato sem se potem odločila, da sem začela delati. Sama sem imela res veliko srečo, da sem končala šolanje in da je fizioterapija moje poslanstvo, nikakor si ne predstavljam, da bi počela kaj drugega," pripoveduje.

"Ko sem se med vsemi poškodbami rehabilitirala, sem se potem bolj osredotočila na šolanje. Na študiju fizioterapije je bilo tako, da so mi na začetku povedali, da bom morala izbrati med šolo in športom, ker je ogromen poudarek na prisotnosti na kliničnih vajah. Takrat sem igrala v Celju, zato so mi doma kupili avto in sem se vsakodnevno vozila na relaciji Celje–Ljubljana, tako da sem bila dopoldne na faksu, takoj zatem sem hitela na pozno dopoldanski trening pa zvečer še na enega in potem vsak dan isto. Študij se je seveda malce zavlekel, potem pa mi je med poškodbami uspelo vse skupaj dokončati," danes z zadovoljstvom pove nekdanja košarkarica.

Črna pika ob epizodi v Celju, nato Kranjska Gora, Hrvaška in Italija

Eva Komplet je svojo športno pot začela v Celju, s katerim je štirikrat postala državna in petkrat pokalna prvakinja Slovenije, a se je ta epizoda zanjo končala z grenkim priokusom, saj so po njeni drugi poškodbi prekinili pogodbo. "Tista zgodba je imela res grd konec. Mislim, da se premalo govori tudi o obdobju po poškodbi, ob kakšnih operacijah, takrat lahko športnik hitro ostane sam. Takrat sem prvič na lastni koži spoznala, kako malo si lahko vreden, ko se ti zgodi nekaj tako nepredvidljivega, kot so poškodbe."

Zatem je sledila selitev v Kranjsko Goro. "Takrat me je tja zvabil Goran Jovanovič, ki mi je verjetno na ta način tudi rešil kariero. Takrat so počakali name, da sem opravila rehabilitacijo, potem pa sem se med tretjim letnikom faksa ves čas vozila na relaciji Kranj, kjer sem živela, –Ljubljana–Kranjska Gora, tako da sem dnevno naredila več kot 200 kilometrov. Ko zdaj pogledam nazaj, se mi zdi vse skupaj noro. A tako je že moralo biti, tudi ob poškodbah nekako spoznaš, kako minljiva je kariera športnika in kako hitro se lahko vse skupaj konča. Takšne stvari te streznijo," pravi.

V Kranjsko Goro jo je "zvabil" Goran Jovanović. Foto: www.alesfevzer.com

Po več kot uspešnem obdobju v Kranjski Gori, kamor se je preselila v sezoni 2009/10 in kjer je klub vodila do več lovorik, s katerimi so prekinile prevlado Celja, se je odločila za prvi odhod v tujino. V naslednjih dveh sezonah je dvojno krono osvojila z evroligaškima zasedbama iz Gospića in Zagreba. "Ko se mi je ponudila priložnost igranja v evroligi, nisem veliko razmišljala, o evroligi smo razmišljale vse. Potem pa sem se na nekaj tekmah izkazala, tudi proti Zagrebu, zatem sta sledili ponudba in selitev v hrvaško prestolnico." Tam je preživela leto in pol, tudi to obdobje pa ni minilo brez težav in poškodb, zadnje klubsko poglavje pa je preživela v Lucci.

"Še danes vedno rečem, da se je vse zgodilo z razlogom, tudi vse te poškodbe. Košarka mi je dala res ogromno. Gotovo je zdaj ob družini težko graditi še kariero, a jaz imam res srečo, da me partner v vsem podpira in prevzema veliko skrb, zelo sem mu hvaležna. Ko sem prvič šla v reprezentanco, je bil sin star leto in pol, zato to ni bila enostavna odločitev. Starejša hči je zdaj v tretjem razredu osnovne šole, sin pa je star tri leta, tako da je doma pestro, a nam gre. Šport me je naučil tudi tega, da ga ne smeš živeti s prevelikim pričakovanji, ker se ti življenje lahko obrne v trenutku. Psihoterapija mi je dala zares veliko. Zdaj sem srečna, saj pridejo turbulentna obdobja, a vedno najdemo pot naprej," je še dodala nekdanja košarkarica.

Več iz rubrike Druga kariera:

Sportal Nekdanji kolesar: Nekje do 24. leta si bil zanimiv, pozneje pa ...

Sportal Uroš Šerbec: pozabljeni velikan, ki je pustil neizbrisen pečat

Sportal Lojze Petek ugriznil v jabolko ravno ob meteornem vzponu Nike Prevc