Ponedeljek, 16. 11. 2020, 22.32
3 leta, 5 mesecev
SLOVENEC V TRENERSKEM ŠTABU
Beno Udrih se vrača v ligo NBA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,52
2
Beno Udrih v trenerskem štabu NO Pelicans
Nekdanji slovenski reprezentant Beno Udrih je okrepil trenerski štab severnoameriškega poklicnega moštva New Orleans Pelicans in na ta način tudi zaključil igralsko kariero.
"Z veseljem bi še igral. Toda leto in pol nisem igral resne košarke. Telo mi govori, da je konec, glava pravi, da bi še. Ko nekaj delaš od devetega do 37. leta, je težko potegniti črto. Težko je reči, da je vsega konec," nam je maja v sobotnem intervjuju na vprašanje, ali je igralska kariera dokončno zaključena, odvrnil Beno Udrih.
Že pred tem je namočil noge v trenerske vode, saj je deloval kot trener pri Westchester Knicks v razvojni NBA G ligi. Zdaj je dobil novo priložnost. Kot razvojnega trenerja ga je v svoje vrste povabilo NBA moštvo New Orleans Pelicans. Tam izkušeni trenerski maček Stan Van Gundy gradi nov štab. Vanj so kot pomočniki vključeni Bob Beyer, Casey Hill in Rex Walters, Corey Brewer ter Udrih pa bosta tako imenovana razvojna trenerja.
"Navdušen sem nad sestavo štaba. Imamo pravo kombinacijo predznanja, izkušenj in entuiziazma," je za svojo ekipo naznanil Van Gundy, ki je vodenje moštva iz zvezne države Louisiana prevzel pretekli mesec, v dolgoletni karieri pa je pred tem vodil tudi Miami, Detroit in Orlando.
Zadnji klub: Žalgiris iz Kaunasa.
Vrnitev za konec in nov začetek
"Že kot aktivni košarkar sem se poleti udeleževal kampov združenja igralcev lige NBA. Tam sem se posvečal trenerskemu programu. Vodil sem ekipe srednješolskih in deloma evropskih košarkarjev. Petkrat sem bil v tem programu. Lani sem prestal še program za pomočnika trenerja. To so torej koraki v trenerstvo, o katerih govorim. Od nekdaj sem verjel, da bom po koncu igralske kariere presedlal na trenersko klop," nam je v že omenjenem intervjuju o trenerskih izzivih pripovedoval Udrih, ki je zdaj dobil prvo otipljivejšo priložnost.
Z njo tudi uradno zaključuje svojo igralsko kariero. Ta se je dejansko končala že leta 2018, ko je nazadnje igral v dresu Žalgirisa iz Kaunasa. Vseeno je Šempetrčan, ki živi v Kaliforniji in ima od letos tudi ameriško državljanstvo, ohranjal iskrico upanja za vrnitev pod koše, če bi se ponudila prava priložnost. Zdaj jo je dočakal, a ob robu igrišča in v trenažni dvorani.
'Prihopsal' do lige NBA in dveh prstanov
Danes 38-letni sveži košarkarski upokojenec je kariero začel pri Hopsih na Polzeli. Prva odskočna deska zanj je bila ljubljanska Olimpija, kjer ga je usmerjal Zmago Sagadin. O njem še danes govori z izbranimi besedami. V Evropi je igral še za Maccabi, Saratov in Milano, nato pa je leta 2004 po izboru v prvem krogu (28.) nabora odšel v ligo NBA. Tam je igral za San Antonio, Sacramento, Milwaukee, Orlando, Memphis, Miami in Detroit.
Z moštvom iz San Antonia je bil dvakrat tudi prvak lige NBA (2005, 2007), enkrat tudi v družbi Radoslava Nesterovića, njegova pronicljiva napadalna igra in dirigentske sposobnosti pa so do izraza najbolj prišle predvsem v Sacramentu, deloma tudi v Memphisu.
Reprezentanca kot manjkajoča pika na i
Čeprav nam ob zadnjem pogovoru (še) ni želel potrditi konca igralske kariere, se je v duhu slovesa vendarle lotil svojevrstne inventure kariere. Pri tem ne skriva ponosa nad prehojeno potjo, s cmokom v grlu pa je govoril o slovenski reprezentanci. Zanjo je sicer večkrat zaigral, a nikoli v najbolj udarnih letih, sam pa pravi, da mu ni bilo dano odigrati vloge, ki si jo je želel. Zaradi javnega izražanja nezadovoljstva in tudi ''košaric'' ima zato Udrih v delu slovenske košarkarske javnosti negativen prizvok.
"Žal se je slovenska reprezentančna miselnost spremenila, ko je moja generacija svoje mesto že prepustila mlajšim. Slovenija je danes evropski prvak. Super! Vsa čast Dončiću in Dragiću. Toda imamo eno kolajno. Lahko bi imeli tri ali štiri. Da, tako dobri smo bili. Zakaj? Tudi zaradi slovenske miselnosti. Gre za majhno državo, v kateri se hitro prilagodimo ali pa se sprijaznimo z določenimi stvarmi," o reprezentančni zgodbi razmišlja Udrih.
2