Avanzo: Nikogar ne prosimo, da igra

"Kar se Emirja tiče, smo vse povedali. Košarkarska zveza Slovenije se je odločila, da ga bo pustila oditi. Za nas ni bilo bistveno, ali gre v BiH ali Turčijo. Sam se je odločil za Turčijo. Razlogov za to odločitev ne poznam. Če jo je povedal, mislim, da je tehtna. Sam sem bil v zadnjih letih veliko v stiku z njim. V zadnjem času pa se nismo slišali," je uvodoma na zapis na Sportalu, v katerem je Preldžić pojasnjeval, da so ga Turki prisilili, da igra za njihovo izbrano vrsto, sprva dejal Matej Avanzo, direktor članskih reprezentanc.

Podobno je pri Vujačiću

V preteklih letih je bil veliko v stiku z njim in iz njegovih ust je poslušal številne različne zgodbe glede udejstvovanja v slovenski reprezentanci, a na koncu te niso imele trdnih temeljev. Zato so se v naši krovni košarkarski organizaciji odločili, da mu dajo proste roke pri prestopu v drugo reprezentanco.

"Pred svetovnim prvenstvom smo se dobili na večerji v Turčiji. Takrat sta bila prisotna še Iztok Rems kot tudi Boštjan Nachbar. Emir je takrat zatrdil, da bi rad zaigral, vendar se je na koncu izkazalo, da je kar nekajkrat požrl svojo besedo. Ravno to je bil eden od glavnih razlogov, da smo si rekli, da nima smisla vztrajati pri temu igralcu. Trikrat je požrl svojo besedo ter nam ob tem gledal v oči. Zelo podoben primer je primer Saše Vujačića. Z njim smo se zelo korektno vse dogovorili. Vrata so mu vselej odprta. Pripravljenost za reprezentanco bo moral pokazati sam. Mi smo jo dostikrat. Nikogar ne prosimo, ker je reprezentanca inštitucija in vsak mora biti pripravljen sodelovati."

Morda pri vsej tej sagi o Predlžiću moti delovanje Mednarodne košarkarske organizacije Fibe, ki je pred časom odločno zavrnila poizkus Bosne in Hercegovine, da bi v svoje vrste zvabila nadarjenega krilnega košarkarja. Na koncu pa je nekako podlegla turškemu vplivu. "To je vprašanje za Fibo. Mi se nismo hoteli pogovarjati ne z BIH ne s turško zvezo, dokler nismo dobili potrdila Fibe. Nekaj takšnih primerov je že bilo. Primera Ratka Varde in Vassilija Evtimova, ki sta zamenjala državi. Verjetno je še kakšen primer. Ni to presedan, je pa prvi tak igralec, ki ni bil v zatonu kariere. Ali je bila to dobra poteza Fibe, bo pokazal čas. Ne bi se pa rad spuščal v to zgodbo."

Omić, Morina in Radulović

Slovenija pa ima v svojem košarkarskem bazenu še kar nekaj naturaliziranih mladih košarkarjev, ki bodo verjetno tudi nekoč radi igrali v dresu z nacionalnim grbom. Vendar vsaka reprezentanca ne more imeti več kot enega "tujega" igralca, zato lahko pričakujemo, da se bodo tudi v prihodnosti dogajali reprezentančni prestopi:

"Smo zelo striktni pri naturalizaciji. Skušamo dobiti tiste, ki jih rabimo. Slovenija je majhna in imamo težave z visokoraslimi igralci. V zadnjih letih smo naturalizirali najvišje v svojih generacijah. Alen Omić (215 cm), Gezim Morina (206) in Bojan Radulović (211) so denimo ti. Vsi so bili v U18 nosilci na visokih igralnih mestih. Krilne košarkarje ter branilce se da narediti s sistemom. Žal nimamo vpliva, da se v Sloveniji rodijo visoki košarkarji. Te težave skušamo reševati z naturalizacijo. Verjetno bo v prihodnosti še kdo naturaliziran, vendar bomo bolj konzervativni," je še o temi naturalizacije spregovoril v Vilni Avanzo.