Aleš Pipan: Kaj novega ne moremo pripeljati, lahko damo kvečjemu kaj stran

Tradicija nastopanja v evroligi se je pred to sezono končala za ljubljanski klub. Sestop stopničko nižje je bil za marsikoga velika tragedija. A je jasno, da dokler ne bo vse dokončno urejeno v klubu, tudi evrolige ne bo. V uvodnem delu evropskega "drugorazrednega" tekmovanja Eurocup so zeleno-beli s prvim mestom presenetili prav vse. Vodilna pozicija je prav tako presenetila prvega moža stroke Aleša Pipana, ki pričakuje, da bodo trend nazadnje obrnili v ligi ABA, v kateri so po njegovem mnenju še veliki dolžniki.

Z odličnimi igrami, premagali ste celo Valencio v gosteh, ste osvojili prvo mesto v skupini C Eurocupa in se suvereno uvrstili v drugi del tekmovanja, kjer bodo tekmeci še bolj nevarni. Kakšno težo ima za vas ta uspeh? Težko je govoriti o uspehu. Olimpija je vseskozi igrala evroligo. Navijači in v klubu so bili navajeni igranja v elitnem evropskem klubskem tekmovanju. Letos smo se morali spoprijeti s tako imenovanim drugorazrednim tekmovanjem, čeprav v njem igrajo nekateri kakovostni in dobro organizirani klubi. Zdaj bo še bolj zanimivo, ker se bodo priključila nekatera moštva iz evrolige. Presenetljivo je, da smo osvojili prvo mesto, saj tega ob žrebu nismo pričakovali. Zame je bila vodilna pozicija presenečenje. To pa še ni uspeh. Tega moramo iskati v drugi fazi tekmovanja in morda v TOP 16.

Nadaljnji tekmeci so znani. Nastopili boste proti evroligašu Budivelniku (Ukrajina), turškemu Banvitu našega Klemna Prepeliča in izraelskemu Hapoelu, kjer igra slovenskemu občinstvu dobro poznan Yotam Halperin. Kakšni so vaši prvi vtisi? Nismo dobili atraktivne skupine, a kakovostno. Izenačeno bo. Budivelnik je prvič nastopil v evroligi in dosegel dve zmagi. Vsi nasprotniki so jasno finančno močnejši od nas. Imajo visoke ambicije – tako v domačem prvenstvu kot v mednarodnem tekmovanju. Vsa ta moštva so nekako domača moštva. Pred domačimi navijači igrajo bistveno bolje. Mi smo dokazali, da lahko igramo enakovredno tako doma, kakor tudi v gosteh.

Banvit Klemna Prepeliča je imel pred sezono visokoleteče cilje. V prvem delu je visel na nitki, a se prebil naprej. Ima tri, štiri izjemno kakovostne temnopolte košarkarje. Na mestu organizatorja igre ima odličnega Srba Markovića. Ampak so premagljivi.

Hapoel iz Jeruzalema si želi denimo v tej sezoni z izraelskega trona spraviti sloviti Maccabi Tela Aviv. Ima bogatega predsednika. Sestavljanje ekipe se še ni končalo. V sredo je klub pripeljal novega košarkarja. Obeta se nam zanimiva skupina.

Kakšne ambicije imate v drugem delu Eurocupa? Realne. Ostati moramo neporaženi v Stožicah. To je v takšnem sistemu tekmovanja že morda dovolj, da napreduješ. Na gostovanjih moramo iskati pot do presenečenja. To bi lahko zadostovalo za TOP 16. Tam se igrata le dve tekmi in na koš razlike. Veliko je odvisno od takratne forme. Najtežji je drugi del, da se uvrstiš med najboljših šestnajst. Ambicije, da nam to uspe, imamo.

Dolžniki ste v ligi ABA … Nismo majhni, ampak veliki. Štartali smo izjemno slabo. Nekaj razlogov je objektivnih, nekaj subjektivnih. Vendar ni še nič izgubljenega. Hitro se lahko obrne. Zdaj igramo veliko tekem doma in z zmagovitim nizom lahko hitro pridemo na sredino lestvice. Če nato dobro končamo sezono, lahko realno računamo na uvrstitev v Evropo.

Kaj bi si želeli v vaši ekipi, če damo za zdaj na stran okrepitve? Predvsem, da se omejijo ta nihanja z evropske na regionalno tekmo. Po dobrem torku je večkrat sledila slaba sobota ali nedelja, čeprav smo se vedno dobro pripravili na nasprotnika. Želel bi si, da bi se igre iz Eurocupa prenesle v ligo ABA. To je mogoče. Vse skupaj je le v glavah. Košarkarji vedo, kaj se od njih zahteva. Počasi bodo morali doumeti, da sta obe tekmovanji za Olimpijo enako pomembni.

Zdaj pa spregovoriva še o morebitni prevetritvi znotraj moštva. V drugih klubih so dodali nekaj novih obrazov. Tudi pri večnem tekmecu Krki so pripeljali Sanija Bečirovića in se še spogledujejo za košarkarji. Pri vas je videti, da se Kodi Augustus ni znašel v zeleno-belem dresu. Lahko pričakujemo kakšno osvežitev? Generalno bi si vsak trener želel čim boljšo ekipo in kakovostne košarkarje. Olimpija ima poleg tekmovalnega cilja še enega. Da popolnoma sanira dolgove, zato si izmišljevati ne moremo. Veliko je rezerv, ker čakamo na vrnitev Dina Murića. Ko bo v konkurenci za ekipo, bomo imeli glede na sistem tekmovanja v slovenski ligi dva tujca viška. Menim, da kaj novega ne moremo pripeljati, lahko damo kvečjemu kaj stran.

Torej težko pričakujemo kakšno kadrovsko spremembo v decembrskih dneh, ko je čas za praznična darila? Te igralce, ki jih imamo, bomo za zdaj rotirali.

Kdaj lahko pričakujemo Dina Murića v polnem pogonu? Dino počasi že trenira. Dobiva še injekcije, sicer pa je individualno pripravljen. Vključiti se mora v kolektivno igro. Ni imel še kontakta. Veliko je odvisno od njega. Normalno je, da si želim, da bi bil čim prej v pogonu, vendar ne smemo prehitevati. Raje kakšen dan počakamo, kot da se kaj pripeti. Sploh ker je imel takšno poškodbo. Mislim, da se bo hitro vklopil v sistem. Takšnega igralca Olimpija vedno potrebuje. Takoj po novem letu bo v ritmu.

Prvič v karieri sedite na klopi Olimpije, s katero ste se v preteklosti že spogledovali in bili nekajkrat tudi resen kandidat zanjo. Ste pričakovali, da bo v klubu z veliko "hodniki" tako? Veliko stvari je takšnih, kot sem jih pričakoval. Zelo malo stvari me je presenetilo. V Olimpijo sem prišel v trenutku, ko je treba gledati na vsak cent. Malce sem v drugačnem položaju kot moji predhodniki.

Tudi evrolige ni več, kar je velik primanjkljaj za Ljubljano. Njeni prebivalci poznajo košarko in morajo zdaj gledati tako imenovano drugorazredno tekmovanje. Vendar je pozitivno, da se nekateri prepoznajo in se ustvarja zdrava sredina. Na tekmah Eurocupa imamo vse več gledalcev. V ligi ABA je trend podoben kot v preteklih sezonah.

Pogodbo imate do konca sezone? Do zadnje tekme v letošnji sezoni.

Ali se kaj pogovarjate, da bi jo morda podaljšali, ali je še prezgodaj? Prezgodaj, ker nihče ne ve, kaj se bo dogajalo z Olimpijo v prihodnji sezoni.

Kaj mislite s tem? Olimpija je klub, ki je odvisen od politike, sponzorjev … Veliko dejavnikov vpliva na sezono.

Ste tudi v tujini doživeli, da je prisotna politika? V vseh klubih se vrti okoli sponzorjev in raznoraznih interesov, a mislim, da politika drugod ni tako vmešana v šport.

Kako je z vašo zgodbo z makedonsko reprezentanco, ki ste jo vodili na EuroBasketu? Takrat smo se dogovorili, da vodim ekipo le na evropskem prvenstvu, ker v Makedoniji niso imeli dolgoročne vizije. Po prvenstvu se nismo nič dogovorili. Verjetno vsi čakajo na žreb. Generalno mislim, da je ta zgodba končana, če se do zdaj nismo nič dogovorili.

Tudi v slovenski reprezentanci je prosto selektorsko mesto. Ste selektor z najdaljšim stažem na slovenski klopi. Vas morda zanima, da bi še kdaj vodili našo izbrano vrsto? Ne bi rad prek medijev govoril o tej temi. Vidim, da se trenerji javljajo, da bi ali ne bi vodili … Biti na čelu slovenske reprezentance je ogromna čast. Drugače je voditi domačo in tujo izbrano vrsto. Imel sem možnost biti na selektorski klopi Poljske in Makedonije. Povsod sem profesionalno opravil nalogo in sem dal celotnega sebe v projekt. Vendar so emocije in občutki, ko vodiš domačo reprezentanco, nekaj drugačnega. Nekaj posebnega …

Potem ne boste povedali, ali so s Košarkarske zveze Slovenije navezali stik z vami? Za zdaj se nismo še nič slišali.

Za konec se dotaknimo slovenske košarke. Praktično vsi strokovnjaki menijo, da kakovost ni takšna, kot bi morala biti. Kakšno je vaše mnenje? Hmm … EuroBasket je pokazal, da imajo Slovenci radi košarko. Da lahko takšen projekt in reprezentanca spravita Slovence na noge in ti lahko pozabijo na kakšne tegobe. Druga stvar je slovenska liga, za katero ne vem, v kakšnem stanju je trenutno. To bom videl v nadaljevanju sezone, ko se bomo vključili vanjo.

Vidite, da se s Krko mučimo za to dodatno mesto. Vsa ta leta, ko sem bil v tujini, nisem videl napredka. Ni novih mladih igralcev z ekstra kakovostjo, ki bi dali presežno vrednost. Kot je bilo to nekdaj ... Da bi se vrnili navijači v dvorano. Tega se bojim. Ne vidim takšnega igralca. Včasih jih je bilo več. Zdaj praskamo kakovostne košarkarje. Morda dobimo enega na dve generaciji.

Sem pristaš tega, da rezultati v mladih selekcijah niso pomembni. Trenerja se je nekdaj cenilo, koliko košarkarjev je ustvaril in koliko jih je lahko igralo kakovostno v reprezentanci. Klubi delajo napake. Težijo k temu, da bi imeli v mlajših kategorijah boljše rezultate. Vendar to nič ne pomeni, če si prvak in nato ne moreš imeti pravega igralca za člansko moštvo.