Nedelja, 27. 6. 2021, 4.08
2 leti, 10 mesecev
Skok v športno preteklost
"Večno drugi" na Touru, a prvi v srcih navijačev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
Ponosni dedek Raymond Poulidor leta 2016 ob svetovnem prvaku v ciklokrosu Mathieuu van der Poelu
"Zelo rad bi bil tukaj na startu z njim, pa sem to priložnost zamudil," je pred začetkom letošnje Dirke po Franciji povedal nizozemski kolesarski zvezdnik Mathieu van der Poel. Govoril je o svojem dedku, francoski legendi Raymondu Poulidorju, ki svojega vnuka ni dočakal na startu Toura, umrl je namreč 13. novembra 2019, star 83 let. Poulidor sam je dirkal na 14 Tourih, 12 jih je končal, tri na drugem mestu in pet na tretjem, zmagal ni nikoli, prav tako nikoli ni oblekel rumene majice vodilnega.
Poulidorja se je oprijel vzdevek "večno drugi", njegova kariera kolesarskega profesionalca je sovpadala s karierama Jacquesa Anquetila in Eddyja Merckxa, dveh izjemnih šampionov, ki sta tekmecem prepuščala le drobtinice in se vsak s po petimi zmagami na Touru vpisala med nesmrtne.
Poulidorjeva kariera je bila morda ob dveh velikanih kolesarstva videti nekoliko neizjemna, pa bi seveda marsikateri kolesar, takrat in danes, z veseljem stopil v njegove čevlje. V 18-letni karieri profesionalnega kolesarja je zbral kar 189 zmag.
Samo na Touru je dosegel sedem etapnih zmag, pa tudi veliko tritedensko dirko je osvojil, Vuelto leta 1964. Dvakrat je zmagal na dirki po Dofineji, dvakrat dobil dirko Pariz–Nica (72, 73), pa spomenik Milano–Sanremo (61), Valonsko puščico (63) … Na Giru se pa ni nikoli preizkusil, Anquetil je osvojil dvakrat (60, 64), kot tudi Vuelto (63), Merckx pa petkrat, a Vuelte nikoli.
Anquetil osvajal dirke, Poulidor srca navijačev
Rodil se je 15. aprila 1936 v Masbaraud-Merignatu v osrednji Franciji, pri 16 letih se je s tremi brati lotil dirkanja s kolesi, potem ko je od učitelja v šoli dobil revijo Miroir Sprint. Leta 1960 je prestopil med profesionalce. Z Anqetilom sta imela na francoski pentlji zagrizeno rivalstvo, res je vselej zmagal starejši, bolj strateški in premišljen kolesar, a se je moral proti bojevitemu Poulidorju vselej močno potruditi. Njune bitke so postale legendarne.
Z nekaj manj smole bi mu lahko uspelo dobiti tudi najprestižnejšo dirko v kolesarstvu, leta 1964 mu je zmaga iz rok spolzela za samo 55 sekund, te bi zlahka nadomestil, če ne bi med dirko padel in delal taktičnih napak, leto pozneje se je proti njemu zarotila naveza kolesarjev, ki je delala za Italijana Gimoldija, leta 68 je moral po trčenju z motociklom odstopiti. Nato je prišel Merckx.
"Večjo smolo sem imel, bolj so me imeli ljudje radi in več sem zaslužil."
Stari tekmec mu je na smrtni postelji dejal: Spet boš drugi
Anquetilu je bil v klancih še kos, v kronometrih pa ga je ta redno premagoval. A pri navijačih je bil bolj priljubljen. "Večjo kot sem imel smolo, bolj so me imeli ljudje radi. In več sem zaslužil," se je čudil. Ljudje so ga vzeli za svojega, postal je ljudski junak.
Manjkalo pa mu je tudi nekaj tekmovalne obsedenosti, kot je priznal na stara leta. "Vse, kar se mi je dogajalo, se mi je zdelo že tako čarobno, da o zmagah niti nisem razmišljal. Nikoli zjutraj iz postelje nisem vstal z mislijo na zmago."
Zadnji Tour je Poulidor, ki je celo kariero vozil za moštvo Mercier, odpeljal leta 1976, star 40 let. Merckxa takrat ni bilo, "Poupou" pa je zasedel tretje mesto. V kolesarskem cirkusu je že zavladala nova generacija. Upokojil se je leto pozneje, a še v svoji zadnji sezoni vseeno prišel do šestega mesta na Dirki Pariz–Nica.
Po upokojitvi se je redno pojavljal na Touru kot podeljevalec majic, leta 1987 je obiskal Anquetila na smrtni postelji in ta mu je dejal: "Spet boš končal kot drugi."
Poulidor (levo) na Touru leta 1972. Dobil ga je Eddie Merckx (četrti z leve).
Vnuka na Touru ni dočakal
Z ženo Gisele sta imela hčerki Isabelle in Corinne, druga se je poročila z nizozemskim kolesarjem, svetovnim prvakom v ciklokrosu, zmagovalcem Dirke po Flandriji in Liege–Bastogne–Liege, Adrijem van der Poelom. Njuna sinova, David in Mathieu, sta oba profesionalna kolesarja, zadnji, tudi sam svetovni prvak v ciklokrosu in zmagovalec Dirke po Flandriji (2020), letos prvič vozi na Touru. Močno si želi zmagati vsaj v eni etapi, še lepše pa bi bilo, če bi lahko v spomin na dedka vsaj za kakšen dan oblekel rumeno majico, majico, ki je Raymondu Poulidorju ni nikoli uspelo osvojiti.
Na prvi etapi 108. Dirke po Franciji so Mathieu van der Poel in njegovi moštveni kolegi iz ekipe Alpecin Fenix nosili drese v barvah nekdanjih Mercerjevih oblačil, v čast dedku Raymondu. Rumeni majici se niso približali.
