Petek, 22. 7. 2022, 18.42
2 leti, 5 mesecev
Pogovor z Jernejem Švabom, maserjem ekipe Jumbo-Visma
Slovenec v ekipi Jumbo-Visma: Proslavljali bomo šele v Parizu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,79
7
V ekipi Jumbo-Visma ne želijo prehitevati s proslavljanjem uspeha na letošnji Dirki po Franciji.
Primož Roglič ni bil edini Slovenec v nizozemski kolesarski ekipi Jumbo-Visma na letošnji izvedbi Dirke po Franciji. Tam je tudi po odstopu Zasavca še vedno Jernej Švab, nekdanji kolesar, danes maser v ekipi, ki bo na letošnjem Touru očitno pobrala največ smetane. S Švabom smo se pogovarjali o vzdušju v ekipi, padcu in poškodbi, ki je Rogliču spet prekrižala načrte na dirki vseh, taktiki ekipe, ki jo je marsikdo kritiziral, a se jim je računica očitno izšla in povsem praktičnih plateh življenja na tritedenski dirki.
Jernej Švab
O več kot pestrem dogajanju na Dirki po Franciji smo se pogovarjali z Jernejem Švabom, nekdanjim kolesarjem, danes maserjem pri kolesarski ekipi Jumbo-Visma, ki bo 109. izvedbo Toura, kot kaže za zdaj, končala z izjemnim izkupičkom. Zmago na dirki, ki jo je po izjemnih duelih z dvakratnim zmagovalcem Toura Tadejem Pogačarjem dobil Jonas Vingegaard, ta je spotoma osvojil še pikčasto majico najboljšega na gorskih ciljih, ter zeleno majico najboljšega po točkah, ki jo je zlahka oblekel in obdržal nadpovprečni in vsestranski Wout van Aert.
Švab je tako kot večina maserjev, ki so dejavni v svetu kolesarstva, svojo športno pot začel na kolesu. S kolesarstvom se je aktivno ukvarjal deset let − od 12. do 22. leta starosti. Ves čas je vozil za Kolesarski klub Kranj oziroma za nekdanjo Savo Kranj.
Z masažo se je ukvarjal še preden je resneje začel kolesariti. "Masiral sem brata, ki je bil kolesar, in z njim sem že kot "pokavec" hodil na dirke. To me je od nekdaj zanimalo, tako da sem se konec srednje šole odločil, da se temu delu resneje posvetim," nam je povedal v intervjuju za rubriko Druga kariera, v kateri predstavljamo nove karierne poti nekdanjih športnikov.
Prve korake v svetu masaže je naredil že v kolesarskem klubu Kranj, od tam ga je za leto dni zaneslo v novomeško kolesarsko ekipo Adria Mobil, začel je sodelovati tudi s slovensko kolesarsko reprezentanco.
Po študiju velnesa na Bledu je odprl svoj masažni salon. Najprej je delo opravljal doma, danes ima svoje prostore v Kranju.
Vrata v ekipo Jumbo-Visma mu je odprl Primož Roglič, s katerim sta začel sodelovati na svetovnem prvenstvu v Imoli leta 2020, kjer je bil Švab prisoten kot reprezentančni maser in terapevt. Z Rogličem je bil tudi po lanskem grdem padcu na Dirki po Franciji, pred zgodovinskim olimpijskim kronometrom, in na lanski Dirki po Španiji, kjer je 32-letni kolesarski as iz Zasavja zmagal že tretjič.
Kako veselo je trenutno v ekipi Jumbo-Visma? Že proslavljate rumeno majico ali boste, kot je napovedal že kapetan vaše ekipe, vodilni na Touru Jonas Vingegaard, to počeli šele po koncu dirke?
Švab lani na Dirki po Španiji.
V ekipi je super, že od vsega začetka vlada super vzdušje. V Francijo smo prišli po zmago in za zdaj nam dobro kaže. Kar zadeva proslavljanje, pa: da, to bomo počeli v Parizu.
Kako načeti so že fantje po skoraj treh tednih dirkanja, letos gredo na vso moč res od samega začetka? Se že vsi veselijo dopusta?
Da, vsi smo zelo veseli, da se v ponedeljek vračamo domov. Vsi smo utrujeni, fantje še posebej, še posebej po padcih, a za zdaj vse skupaj res dobro prenašajo. Sicer pa imajo dobro podporo z vseh strani, tudi dobro hrano, kar je prav tako zelo pomembno.
Kako Jonas Vingegaard sprejema vse, kar se zdaj dogaja okrog njega? Na pogled je zelo umirjen, zadržan, brez prevelikih izkazovanj čustev, evforije …
Res je, zelo je umirjen. Zelo je še mlad, zdi se mi, da še ne dojema, da je v položaju, v kakršnem je. V ekipi ga poskušajo ohraniti čim bolj prizemljenega. Kot rečeno, proslavljali bomo v Parizu.
Jonas Vingegaard bo kot kaže osvojil Tour in za nameček zmagal tudi v skupnem seštevku za najboljšega na gorskih ciljih.
Se o Tadeju Pogačarju, glavnem tekmecu v boju za skupno zmago, v vaši ekipi veliko govori?
Po pravici povedano, čisto nič. Osredotočamo se samo nase in to se mi zdi najboljše.
Kako gledate na njegove letošnje predstave na Touru? Tri etapne zmage, drugo mesto v skupni razvrstitvi, res borbeni nastopi za izničenje zaostanka za Vingegaardom …
Tadej je pokazal, da je borben do konca. Dve zmagi, v katerih je tik pred ciljem premagal Jonasa, torej v drugi pirenejski etapi in na La Planche des Belles Filles, je potegnil res iz zadnjih atomov moči, da ga je prehitel. Vsa čast mu za vse, kar je pokazal. Res je v vrhunski formi.
Kapo dol, nimaš kaj, se pa mi pa osebno zdi, da je na začetku Toura dirkal preveč agresivno. Če bi morda kakšen dan izpustil, da ne bi sprintal za 10. mesto, kar je bilo res nepotrebno trošenje energije in dodatnih nabojev, bi bilo morda danes drugače. Morda bi mu eden od teh "nabojev" prišel prav v zadnji pirenejski etapi.
Ampak kot rečeno, Tadej je res borec in je zasluženo na mestu, na katerem je. Mogoče je letos prehitro oblekel rumeno majico oziroma prehitro pokazal vse karte. Morda bi moral malo skrivati, kako dober je. Vsaj tako je moje mnenje.
"Tadej je res borec in je zasluženo na mestu, na katerem je. Mogoče je letos prehitro oblekel rumeno majico oziroma prehitro pokazal vse karte."
Zanimivo je, koliko pomislekov in kritik je bilo izrečenih na račun taktike vaše ekipe, ki se je odločila, da poskuša osvojiti tako zeleno kot rumeno majico. Zdaj imate za nameček še pikčasto za najboljšega na gorskih ciljih. Taktika se je zdaj izkazala kot odlična. Kako vi gledate na to?
Da, ta strategija je bila po eni strani zelo tvegana, saj smo stavili na Wouta Van Aerta, Primoža Rogliča in Jonas Vingegaarda, po drugi strani pa si s tem bolj varen, še posebej, če imaš kolesarja, kakršen je Wout.
Pokazal je, da mu ustrezajo vsi tereni, v četrtkovi etapi je bil izjemen tudi v vožnji na klanec. Res je vrhunski kolesar, ki se sam zmore pripeljati v položaj, ko na koncu zmaga ali pa pomaga drugim do zmage. Wout je na vseh terenih skoraj nepremagljiv. In s takim kolesarjem je lažje reči, da imaš poleg rumene majice ambicije še po osvojitvi zelene.
Temu primerno je bila sestavljena tudi ekipa. Iz treh klasičnih kolesarjev, potem je bil tu Tiesj Benoot, ki je dober na ravnini in na klancu ter v klasikah, potem še iz štirih hribolazcev, poleg Jonasa še Primoža, Stivija (Kruijswijk, op. a.) in Seppa.
Primož Roglič je zaradi posledic padca v 5. etapi Toura odstopil pred 15. etapo.
Kako je bilo v ekipi ob odstopu Rogliča, isti dan je po padcu in zlomu lopatice in ključnice odstopil še Kruijswijk?
Da, na žalost po poškodbi za Primoža ni bilo druge možnosti. Deset dni je res "borbal", šel nekajkrat res močno čez svojo mejo, zato je na koncu plačal davek z odstopom. Preprosto ni šlo več.
Tudi direktorji so se odločili, da nima smisla vztrajati in da je bolje, da gre domov in se pozdravi, tudi z mislijo na nastop na Dirki po Španiji. Bila je skupna odločitev.
Mogoče je bilo opaziti, da s težavo hodi, medtem ko je na kolesu še vedno kazal vrhunske predstave.
Da, zelo težko je hodil, tudi na masažno mizo je zelo težko splezal. Mislim, da bi 99 odstotkov kolesarjev odstopilo že takoj po padcu, on pa je nadaljeval s tako veliko željo, da jo težko opišem. Jonasu je bil v etapi na Galibier (11. etapa, v kateri je Pogačar zaostal skoraj tri minute in izgubil rumeno majico vodilnega, op. a.) v zelo veliko pomoč. Večkrat je skočil in utrudil Tadeja in zelo veliko pripomogel k temu, da je Jonas oblekel rumeno majico.
Roglič in Vingegaard sta zelo dobra prijatelja tudi v zasebnem življenju.
Med njima menda vlada poseben odnos.
Da, Primož je kot mentor Jonasu, zelo dobra kolega sta tudi v zasebnem življenju.
Primož je že pred nekaj leti izrazil željo, da bi bil Jonas z njim na tritedenskih dirkah. Bil je z njim, ko je Primož osvojil Vuelto, na neki način mu je Primož pokazal pot …
Sicer pa je bilo Jonasu res zelo težko, ko je Primož zapustil dirko. Ampak na žalost tako je. Po taki poškodbi smo lahko samo veseli, da bo z njim vse v redu.
Predvidevam, da je težava v spodnjem delu hrbta, da ni tako problematična rama, ki si jo je po izpahu v 5. etapi, tako kot že večkrat, kar sam naravnal nazaj?
Da, rama ni tako problematična, največja težava je bil spodnji del hrbta, kjer se je pojavil globoki hematom, ki ga preprosto ni bilo mogoče tako hitro sanirati, še posebej, ker je šel nekajkrat prek sebe, poleg tega si etape sledijo druga za drugo in ni časa za predah. Prost dan ni dovolj, da bi se po taki poškodbi lahko regeneriral.
Švab je kot maser na letošnjem Touru skrbel za Rogliča in Kussa.
Na dirkah maserji običajno skrbite za iste kolesarje. Letos ste, kot je mogoče razbrati iz objav na družbenih omrežjih, skrbeli za Primoža Rogliča in Seppa Kussa.
Da, res je, šalimo se, da smo slovenski "gang". (Sep Kuss ima slovenske korenine, op. a.)
Je velika razlika, ali masirate kolesarje, ki so boljši v vožnji na klanec, oziroma obratno?
Da, precejšnja razlika. Vsakemu kolesarju, tako kot vsaki stranki v svojem salonu, prilagodim masažo. Vsak dan je drugače. Vsak človek je drugačen. Eden ima bolj zategnjene noge, drug vrat, nekdo križ. Vsak dan se telo odziva drugače in vsak dan je nekaj novega. Tudi v salonu. Vsak dan je drugačen in temu se moraš prilagoditi.
Če je bolj ravninska etapa, so na primer noge kolesarjev, ki so specialisti za hribe, bolj spočite, imajo pa zato zategnjen vrat, ker so toliko časa preživeli v aerodinamičnem položaju.
Švab avgusta lani med intervjujem za Sportal.
V Franciji je bilo tako kot povsod po Evropi zelo vroče. Koliko ledu na dan ste porabili za kolesarje?
V povprečju med 40 in 50 kilogrami na dan.
Pa bidonov?
Vsak dan pripravimo 200 bidonov.
Van Aert in Vingegaard sta dosegla po dve etapni zmagi, vodita tudi v seštevku za rumeno, zeleno in pikčasto majico, danes je zmagal še Christophe Laporte. Verjetno ste vsak uspeh proslavili.
Normalno. Vsako zmago proslavimo. Zmagovalec ima govor, nazdravimo, spijemo kozarec šampanjca, poklepetamo, potem pa smo tako ali tako že utrujeni in moramo iti spat.
Kako je videti vaš dan na tritedenski dirki. Kdaj se običajno odpravite spat?
Precej pozno. Dan se začne okrog 7. ure, ko pripravimo bidone, led in hrano, sledi podajanje bidonov na okrepnih mestih, po cilju poskušamo čim prej priti v hotel, kjer sledita masaža in nato še pozna večerja. Pred 21.30, mislim, še nismo sedli k večerji. Zvečer poskušamo čim več pripraviti tudi za zjutraj, da je potem takrat manj dela.
Koliko vas je trenutno na dirki v ekipi Jumbo-Visme?
Mislim, da okrog 30, od tega šest maserjev, štirje mehaniki, štirje športni direktorji, dve kuharici, dva, ki sta zadolžena samo za nameščanje vzmetnic v hotelskih sobah, za naše kolesarje, ter dve snemalni ekipi, ena ekipna, ki pripravlja dokumentarec, in še ena, ki pripravlja serijo Tour de France na Netflixu.
Letos imamo srečo, da smo nastanjeni v kar dobrih hotelih. Te sicer določi organizator in sami pri tem nimamo besede. Tako se na primer zgodi, kot se je nam prejšnji teden, ko v sobah nismo imeli klime in je bilo res neznosno vroče. Če je bilo zunaj 39 stopinj Celzija, je bilo v sobah, kot bi stopil v savno.
Wout van Aert je bil letos eden najbolj opaznih kolesarjev na Touru.
So kolesarji sami v sobah?
Da, tako je že tretje leto in velja za vse dirke, ne samo za tritedenske.
Letos je kar nekaj kolesarjev z dirke moralo predčasno zaradi okužbe z novim koronavirusom. Vi pozitivnega primera še niste imeli. Ste imeli zelo stroge ukrepe?
Da, zelo smo se pazili. Vsi stalno nosimo maske, tudi na prostem in med masažo. Pravzaprav masko odložimo samo, kadar jemo. Ljudje nas čudno gledajo, a kaj hočeš, taka so pravila. Za zdaj smo jo pri tem dobro odnesli, je pa res, da smo zelo previdni.
7