Ponedeljek, 15. 3. 2021, 16.30
3 leta, 1 mesec
Mathieu van der Poel
Superman, obdarjen z izjemnimi geni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,73
2
Mathieu van der Poel je trenutno eno najbolj vročih imen v svetu profesionalnega kolesarstva.
Kdo je nizozemski superman Mathieu van der Poel, ki je v nedeljo navdušil s samostojnim pobegom več kot 50 kilometrov pred ciljem brutalne 5. etape Dirke od Tirenskega do Jadranskega morja in postaja eno od najbolj vročih imen v svetu kolesarstva?
V nedeljo je v peti etapi Dirke od Tirenskega do Jadranskega morja z epskim pobegom poskrbel za drugo etapno zmago na dirki in si prislužil še večje spoštovanje karavane.
Šestindvajsetletni Mathieu van der Poel, krajše MVDP, je fenomen posebne vrste.
Serijsko zmaguje tako v ciklokrosu – ob koncu letošnje zime je osvojil že četrti naslov svetovnega prvaka v tej disciplini –, izjemen je tudi na cesti, letos je dobil dirko Strade Bianche, dve etapi na dirki Tirreno–Adriatico in uvodni etapi na dirki UAE, visoko seže še v olimpijskem krosu na gorskem kolesu.
Poleg drznosti, brezkompromisnosti in izjemne tekmovalnosti ima dobro podlago tudi v izjemni genetski dediščini.
Dobri geni
Njegov dedek je znameniti francoski kolesar Raymond Poulidor (1936–2019), ki je leta 1964 zmagal na Dirki po Španiji, dvakrat je dobil dirko Pariz–Nica in Kriterij Dauphine in po enkrat zmagal na najdaljši enodnevni klasiki Milano–Sanremo in Valonska puščica.
Van der Poel ima srečo z geni. Njegov dedek je legendarni francoski kolesar Raymond Poulidor, ki je bil na francoskem Touru kar osemkrat med najboljšimi tremi.
A še bolj kot to ga je kot Francoza zaznamovala Dirka po Franciji. V obdobju med letoma 1962 in 1976 je kar osemkrat končal med najboljšimi tremi. Od tega je bil trikrat drugi, zato se ga je oprijel vzdevek Večno drugi ("The Eternal Second"). Imel je smolo, da je tekmoval v eri petkratnih zmagovalcev Toura Jacquesa Anquetila in Eddyja Merckxa.
Poulidor je dirkal v obdobju skoraj nepremagljivih Jacquesa Anquetila in Eddija Merckxa. Na fotografiji: leta 1964 v družbi Anquetila (na levi), ki je proslavljal svojo peto zmago na Touru. Poulidor je dirko končal na drugem mestu.
Vrhunske predstave je Poulidor kazal tudi na svetovnih prvenstvih, kjer je kar štirikrat stal na zmagovalnem odru, a nikoli na najvišji stopnički. Njegova želja je bila, da bi njegov vnuk zmagal na Dirki po Franciji.
Poulidor je umrl leta 2019. Star je bil 83 let.
Njegova največja želja je bila, da bi njegov vnuk postal zmagovalec Toura. Na fotografiji: s Petrom Saganom leta 2016.
Mathieu van der Poel je kolesarske gene podedoval tudi od očeta, nizozemskega kolesarja Adrieja van der Poela, ki je blestel na cestnih dirkah in v ciklokrosu.
Leta 1983 je pri 24 letih v Švici postal svetovni podprvak na cestni preizkušnji. Zaostal je le za legendarnim Američanom Gregom LeMondom. Bil je tudi med udeleženci olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, kjer je končal na 7. mestu.
Tudi Mathieujev oče Adrie van der Poel je bil izjemen kolesar.
Njegov največji uspeh je zmaga na Dirki po Flandriji leta 1986 in Valonski puščici štiri leta pozneje, štiri leta zapored je bil svetovni podprvak v ciklokrosu (od 1988 do 1991). V zadnjih letih svoje športne kariere se je povsem usmeril v to disciplino in leta 1996, pri 36 letih, v mestu Montreuil blizu Pariza končno postal tudi svetovni prvak
Velja za enega od največjih nizozemskih kolesarjev vseh časov, a že zdaj je jasno, da bo njegov sin na tej lestvici skočil še precej višje.
Nizozemec, rojen v Belgiji
Mathieu van der Poel se je rodil 19. januarja 1995 v mestu Kapellen blizu Antwerpna v Belgiji, dve leti in pol za starejšim bratom Davidom, med katerima že od nekdaj vlada velika tekmovalnost.
"Mathieu vedno hoče zmagati, kjerkoli, kadarkoli. Ali gre za igranje Playstationa ali monopolija, ne prenese, če je drugi," je v enem od intervjujev povedal njegov brat David, ki priznava, da Mathieu premore prav vse kolesarske veščine. "Zanj je bilo vse eno veliko igrišče. Bil je bolj drzen, bolj graciozen, na klancih me je vedno prehitel," je povedal David.
Da bo zrasel v nekaj posebnega, je Mathieu kazal že pri rosnih letih. Leta 2012 je pri 17 letih postal svetovni prvak v ciklokrosu med mladinci in naslov potrdil tudi prihodnje leto. V sezoni 2012/2013 je nastopil na 30 dirkah in osvojil vseh 30 zmag.
Leta 2013 je v Firencah postal svetovni mladinski prvak v cestnem kolesarstvu.
S kolesa za ciklokros na cestno kolo ...
Ker se ni zadovoljil s tem, da je zgolj kralj ciklokrosa, se je podal tudi na cesto. Leta 2013 je zmagal na svetovnem prvenstvu v cestni dirki med mladinci in prihodnje leto, pri 19 letih, podpisal pogodbo z ekipo BKCP-Powerplus, kjer se je pridružil starejšemu bratu.
Dobro se počuti tudi na gorskem kolesu. Še več, prav tu njegove ambicije sežejo najdlje. V Tokiu želi osvojiti zlato.
... in gorskega
In ker tudi uspeh na cestnem kolesu in ciklokros kolesu ni potešil njegovih ambicij, je leta 2018 sedel še na gorsko kolo. V skupnem seštevku svetovnega pokala je osvojil drugo mesto in bil tretji na svetovnem prvenstvu, obakrat je zaostal za olimpijskim prvakom, Švicarjem Ninom Schurterjem.
Istega leta se je udeležil tudi evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu in zaostal zgolj za evropskim prvakom Italijanom Matteom Trentinom, ki je letos okrepil Pogačarjevo ekipo UAE.
Z Woutom Van Aertom, ekipnim kolegom Primoža Rogliča pri Jumbo-Vismi, ga že od otroških let veže posebno rivalstvo. Fotografija je iz leta 2012, ko je van der Poel postal svetovni prvak v ciklokrosu, Van Aert pa je osvojil drugo mesto.
Medtem se je razmerje moči večkrat spremenilo. Leta 2017 je naslov svetovnega prvaka pripadel Van Aertu, van der Poel pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom.
Takole sta se udarila tudi na lanski Dirki po Flandriji, najpomembnejši dirki za belgijske kolesarje. V ciljnem šprintu je zmagal van der Poel.
Udarno koronsko leto
Tudi koronsko leto 2020 je van der Poel začel izjemno, z ubranitvijo naslova svetovnega prvaka v ciklokrosu in oktobra navdušil z zmago na Dirki po Flandriji, kjer je v zadnjih metrih prehitel Wouta van Aerta. Z van Aertom imata dolgo tradicijo medsebojnih obračunov, ki so se že v otroških letih začeli na poligonih za ciklokros.
A očitno je bilo vse to le tlakovanje poti za izjemno leto 2021.
Sezono 2021 na cesti je začel z etapno zmago na Dirki po Združenih arabskih emiratih in oblekel rdečo majico vodilnega. Žal se je zaradi primera okužbe z novim koronavirusom znotraj ekipe moral že naslednji dan posloviti.
Epski beg na etapi zidov
Spet ga je odprl z naslovom svetovnega prvaka v ciklokrosu (tretje leto zapored), nadaljeval z etapno zmago na dirki UAE, a jo nato dirko moral zapustiti zaradi okužbe z novim koronavirusom v ekipi, z nadnaravno močjo zakoličil zmago na enodnevni italijanski klasiki Strade Bianche in navdušil z dvema etapnima zmagama na dirki Tirreno–Adriatico.
Zmagal je tudi na enodnevni italijanski klasiki Strade Bianche, kjer je na zadnjem vzponu razvil neverjetno moč.
Še posebej z nedeljsko zmago na tako imenovani etapi zidov (Tappa dei Muri – etapa zidov/strmih klancev), kjer je slavil po več kot 50-kilometrskim samostojnem pobegu. V mrazu in dežju se je tako iztrošil, da v cilju ni zmogel niti dvigniti rok.
Dobil je tudi 5. etapo Dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, ki ga je povsem izžela.
Glavni cilj sezone 2021: olimpijsko zlato v olimpijskem krosu
A njegov letošnji glavni cilj je povsem drugje, na gorskem kolesu. Želi si postati olimpijski prvak v disciplini olimpijski kros in zanj je pripravljen žrtvovati tudi dober nastop na Dirki po Franciji, ki se konča le nekaj dni pred začetkom olimpijskih iger.
Toura se bo sicer udeležil, a predvsem zato, ker to njega pričakujejo sponzorji.
Mathieu van der Poel je ena od največjih športnih zvezd na Nizozemskem, čeprav že vrsto let živi v Belgiji. Kot nam je v nedavnem pogovoru povedala nizozemska kolesarka Nancy van der Burg, je poleg Toma Dumoulina z naskokom najbolj priljubljen nizozemski kolesar.
Van der Poel je tudi nizozemski državni prvak. Do naslova ga je pripeljal solo pobeg 44 kilometrov pred ciljem.
Na Instagramu ima več kot 600 tisoč sledilcev. V prostem času se posveča svojemu dekletu Roxanne Bertels in dalmatincema Luni in Solly. Rad se vozi s hitrimi avtomobili – v domači garaži ima kar tri beemveje – in se okrepča s pomfrijem z precejšnjim odmerkom majoneze.
Se bo regeneriral do naslednje sobote, ko je na sporedu najdaljša dirka na koledarju, 299-kilometrov dolga dirka Milano–Sanremo? Njegov največji tekmec Van Aert je prepričan, da s tem ne bo imel težav.
Se bo regeneriral do sobote?
Njegov naslednji cilj je sobotna Milan–Sanremo, s kar 299 kilometri najdaljša dirka na koledarju, in čeprav je bil včeraj v cilju videti povsem iztrošen, Van Aert pravi, da videz vara.
"V ciklokros sezoni vsak konec tedna trepeta v šotoru in videti je, kot da je na koncu svojih moči, a že naslednji dan je spet kot nov," si Van Aert ne obeta kaj veliko, da bi v soboto imel lažje delo.
Preberite še:
2