Četrtek, 3. 10. 2024, 8.56
3 ure, 11 minut
SP Zürich 2024
Belgijec Tom Boonen ogorčen nad dvoličnostjo UCI
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
18-letna Muriel Furrer se je smrtno ponesrečila pri padcu na mladinski dirki SP v Zürichu.
"Se bo to svetovno prvenstvo v zgodovino zapisalo kot prvenstvo Lotte Kopecky in prvenstvo Tadeja Pogačarja ali kot prvenstvo, na katerem je mlada tekmovalka izgubila življenje?" se je pred dnevi v podcastu portala Sporza spraševal nekdanji belgijski profesionalec Tom Boonen. "Na žalost bo to najverjetneje le prvenstvo Tadeja in Lotte," si je kar sam ogorčeno odgovoril svetovni prvak iz leta 2005.
Medtem ko sta belgijska šampionka Lotte Kopecky, predvsem pa slovenski as Tadej Pogačar, ki je svojo prvo mavrično majico osvojil z osupljivim, stokilometrskim napadom, na v nedeljo končanem svetovnem prvenstvu v Zürichu navduševala na cestnih dirkah elitnih konkurenc, je prvenstvo v Švici zaznamovala tudi tragična smrt 18-letne domače kolesarke Muriel Furrer.
"Bojim se, da tudi tokrat ne bo nič drugače"
Kolesarji, tudi Tadej Pogačar, so se pred nedeljsko dirko z minuto molka poklonili tragično preminuli Švicarki.
Nekdanji belgijski profesionalec Tom Boonen, svetovni prvak iz Madrida leta 2005, je v pogovoru v oddaji Wielerclub Wattage na belgijski televiziji Sporza izrazil strah, da se bo na ta tragični dogodek prehitro pozabilo in ne bo služil kot dovolj veliko opozorilo, da bi izvedli prepotrebne izboljšave pri zagotavljanju varnosti tekmovalkam in tekmovalcem.
"Zgodovina nas uči, da se takšne stvari pozabijo precej hitro. Razen pri prijateljih in družinskih članih, seveda. Bojim se, da tudi tokrat ne bo nič drugače."
Muriel Furrer je padla na mladinski cestni dirki. Še zdaj ni povsem jasno, kaj se je zgodilo. V Švici preiskavo vodita tožilstvo in policija. Naravnost šokantno je, da nesrečne tekmovalke dolgo sploh niso našli, nujno pomoč so ji nudili šele po dirki. Pri takšnih nesrečah šteje vsaka minuta, zato bodo morali Švicarji nujno razčistiti, kaj vse je šlo narobe in kdo vse nosi odgovornost, saj se kaj takšnega preprosto ne sme več nikoli ponoviti.
"Dvoličnost UCI je nezaslišana"
Tom Boonen ni optimist: Dvoličnost UCI je nezaslišana.
A Boonen ni optimist, tudi njega je razjezil prvi odziv predsednika Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Davida Lappartienta, ki je na izredni novinarski konferenci poudarjal, da so za 50 odstotkov padcev krive napake kolesarjev.
"Za takšno trditev ni predložil nobenih dokazov," piše portal Cyclinguptodate in predsedniku očita, da želi prenesti krivdo drugam. "Dvoličnost UCI je nezaslišana," se je jezil tudi Boonen.
"Na Touru so se spravili na Juliena Bernarda, ki se je ustavil pred družinsko hišo, da je objel svojega otroka. Trdili so, da njegovo dejanje škoduje ugledu kolesarstva. Kaj pa tole? Moji hčerki bosta kmalu dopolnili deset let in iščeta svoj šport. Kolesarstvo? Tega jima ne bom svetoval," je še bentil Boonen. Ni mi jasno, zakaj Muriel Furrer prireditelji tako dolgo niso našli. "Ni nihče preverjal, kje so kolesarke? So res primerno zaščitili nevarne ovinke?"
"Tako ne more iti več naprej"
"Tako ne more iti več naprej," je prepričan Jan Bakelants.
Furrer naj bi po nekaterih poročanjih več kot uro ležala poškodovana ob cesti in brez pomoči. Če bi imela na kolesu transponder, bi lahko prej ugotovili, da se ne premika, in posredovali. Zakaj imajo te oddajnike na kolesih nameščene samo v elitnih konkurencah? In kaj je z radijskimi zvezami? Bodo še naprej prepovedane? "Ne želim, da se ta nesreča izrablja za diskusijo o radijskih zvezah. Prezgodaj je, da bi debatirali o tem, ali bi tekmovalko z radijsko zvezo našli prej. To bomo razrešili s policijo," je dejal prvi mož UCI.
"To nas jezi," je Boonenu pritrdil še en nekdanji belgijski profesionalec Jan Bakelants. "Nezaslišano se mi zdi, kako se naš šport noče pogledati v ogledalo in kako se takšne nesreče kar naprej dogajajo. Močno me moti tudi to, da en večer na družbenih omrežjih vsi objavljajo 'počivaj v miru', že naslednji dan pa pride poplava novih novic in ta žalostna zgodba zbledi in počasi izgine. Prav na to računajo te organizacije in prav zato se jim uspe vedno znova izogniti odgovornosti. Tako ne more iti več naprej."
