Sobota, 22. 9. 2012, 9.33
1 leto, 11 mesecev
Slovenija bo v njegovem srcu vedno imela posebno mesto
Nekdanji izvrstni napadalec, ki se je preizkusil tudi v NHL, je na klop Olimpije sedel sredi sezone 2009/10 na predlog Franka Banhama. Stanje takrat ni bilo rožnato, 'zmaji' so ostali brez končnice in tudi naslova državnega prvaka. A že v naslednje leto je svoje izbrance popeljal do končnice, v pretekli sezoni pa se zaustavil šele v polfinalu, medtem ko je v Sloveniji po kar nekaj letih suše znova osvojil naslov državnih prvakov.
Po koncu sezone je prišlo do slovesa, Hannu Järvenpää se je preselil v bližnji Beljak, s seboj pa odpeljal lepo število tujih okrepitev. In v petek je prišel dan, ko so se v EBEL igralci znova srečali z nekdanjim klubom in bili uspešnejši s 5:2. ''Vedno, ko premagaš nasprotnika, je zmaga sladka. Če sem iskren, lahko rečem, da to ni nič posebnega. Zmaga kot vsaka. Olimpiji moram čestitati za predstavo, njeni igralci so dali vse od sebe. Če bodo tako nadaljevali, bodo za to nagrajeni,'' ne dela razlik med zmagami 49-letni strateg, ki se je skušal izogniti oceni tujih hokejistov, katere je sam treniral in sedanjimi: ''Tega jaz ne morem oceniti. Dejstvo pač je, da v tej sezoni nisem v garderobi Olimpije. Tujcev nisem videl na treningih, ne vem, česa so sposobni. Lahko le ugibam, tega pa ne želim. Lahko pa rečem, da so bili proti nam dobri. Je pa lepo videti slovenske igralce na delu. Žiga Pance dobiva veliko priložnosti in kaže svoj potencial.''
V Ljubljani preživel čudovito obdobje
Beljak sodi v kategorijo tistih klubov, ki imajo v Avstriji med najnižjimi proračuni, a še vedno veliko višjega kot zasedba iz slovenske prestolnice. Ob prihodu v Slovenijo je Järvenpää okusil kako je, če je blagajna prazna, saj so garderobo zapustili praktično vsi tuji hokejisti. A nato se je stanje izboljšalo, vseeno pa je nekajkrat med vrsticami potarnal, da igralci hudujejo nad pomanjkanjem palic.
Sedaj, ko je zamenjal klubske barve, smo ga pobarali, da naredi primerjavo med obema organizacija, a je odgovoril na svoj šaljiv način. ''Hm … Moj dober prijatelj Hebi (Andrej Hebar starejši, op.p.) je vedno skrbel, da sem imel na voljo dovolj piva (smeh). Če sem sedaj resen, bi dejal, da si ne želim primerjati organizacijo obeh klubov. Če se ozrem nazaj, lahko rečem le, da sem v Ljubljani preživel čudovito obdobje. Zares sem se imel lepo. Včeraj na primer se mi je pridružila žena, ki je z letalom pristala v Sloveniji. Šel sem jo iskat, nato pa sva se odpravila v star del Ljubljane. Privoščila sva si kosilo in se imela zares lepo. Če bi dejal, da mi je Ljubljana drugi dom, bodo bralci mislili, da pretiravam. A mislim resno. Slovenija bo vedno imela posebno mesto v mojem srcu,'' je bil resen in emocionalen finski strokovnjak.
O sodnikih ne želi govoriti
Jävenpääja pa smo povprašali še za eno primerjavo. Na klopi Olimpije se je predvsem ob prihodu mnogokrat jezil nad sodniki, ki so občasno piskali po svoje. S časom se je umiril, sedaj pa sedi na drugi strani. Na klopi avstrijske ekipe. In proti Olimpiji sta glavna sodnika delovala slabo. ''Mislim, da so sodniki dali vse od sebe. Že ko se sedel na klopi Olimpije, sem vam vedno dejal, da ne želim jokati nad odločitvami, ki jih sprejmejo sodniki. O slednjih zato ne želim reči prav nobene besede,'' je pogovor zaključil netipični Finec, ki za razliko od številnih rojakov odgovarja na dolgo in široko ter vas zna tudi nasmejati.