Jagr pred 21 leti v finalu pometel Chicago

Kar lepo število igralcev iz obeh zasedb je že okusila slast dviga Stanleyjevega pokala, Chicago ga je namreč osvojil v sezoni 2009/10, Boston pa leto zatem. "Lahko rečem, da sem ves ta pritisk, ki nas obkroža pred začetkom finala, že okusil in imam že izkušnje, kako ga prenašati. A po drugi strani, mi to niti ne pomaga toliko, še vedno moraš stopiti na led, dati vse od sebe in zmagati v seriji štiri tekme. Če tega ne narediš, ti izkušnje prav nič ne pomagajo," razmišlja branilec Duncan Keith, z njim pa se strinja tudi soigralec Brent Seabrook:"Ko imaš priložnost, da se tako hitro vrneš v finale, ugotoviš, kakšen boj je to. Koliko vzponov in padcev lahko doživiš v tem času. Zato moramo spoštovati, kar nam je uspelo doseči doslej. To dejstvo nas veseli, lahko pa povem, da gremo na vse ali nič."

Jagr po tretji naslov prvaka v ligi NHL

Lepe spomine na Chicago v finalu ima zimzeleni Jaromir Jagr. Slednji je namreč nazadnje igral v finalu pred 21 leti, ko je s Pittsburgom s 4:0 oziroma t.i. metlo povozil Blackhawks. ''Tega je že dolgo nazaj, vendar pa je bila to zame izjemno pomembna končnica in finalna serija, saj smo jo zmagali in postali prvaki. Spomnim se praktičnega vsakega detajla serije. Še posebej prve tekme. Po približno polovico tekme smo zaostajali z 1:4, mislil sem, da je vsega konec. Chicago je igral dobro, izvajal pritisk na nas. Vendar pa smo se vrnili. Pet minut pred koncem smo zaostajali le še za zadetek, nato pa sem imel srečo in dosegel zares lep gol. Mislim, da je Lemieux nato zmagovalca odločil deset ali petnajst sekund pred koncem tekme. Ne glede na to, da je bila to prva tekma serije, mislim, da je bila ključna,'' se odlično spominja dogodkov 41-letni veteran, ko imel z Bostonom, katerega je okrepil pred iztekom prestopnega roka, priložnost, da še tretjič v karieri dvigne Stanleyjev pokal in morda tudi zadnjič. V zadnjih letih se je kar nekajkrat omenjalo, da bo odšel v igralski pokoj, a je vedno vse presenetil. Bo morebiten Stanleyjev pokal dovolj, da se poslovil na vrhuncu?

Chara in Hossa na Slovaškem soseda, v finalu nasprotnika

Kot zanimivost lahko omenimo, da tako pri Chicagu kot Bostonu igrata po dva češka in en slovaški igralec. Pri ''kosmatincih'' je Slovaka Zdeno Charo celo doletela čast, da opravlja vlogo kapetana. Z rojakom Marianom Hosso, ki nosi dres nasprotnika, se dobro poznata. Pred odhodom v ZDA sta namreč igrala za Duklo Trenčin, tri sezone pa sta skupaj nosila dres Ottawe. Seveda ne smemo niti skupnih nastopov v slovaški izbrani vrsti.

''To bo še kako zanimivo. Sva zares dobra prijatelja, Konec koncev sva na Slovaškem soseda, saj živi čez cesto. Vendar bova v prihodnjih dveh tednih pozabila na prijateljstvo in vse, kar spada zraven. Oba imava svoje naloge, tako da bom jaz igral svojo igro, on pa svojo. Nemudoma, ko se bo serija končala, bova znova prijatelja. Sedaj pa nas vse čakata dva peklenska tedna. A ne glede na to, da bo zahtevno, bo vse skupaj tudi zabavno. Komaj čakam, da se prva tekma začne,'' opisuje razmerje 34-letni napadalec Chicaga, medtem ko Chara odgovarja: ''Poznava se še iz rodne države. Dejstva, da se dobro poznava, kot tudi družini, ne moremo prezreti. Vendar pa bo na ledu drugače. Igrava na nasprotni strani, vsak ima svojo nalogo, tako da bova naredila vse potrebno, da zmaga najina ekipa.''