Petek, 24. 11. 2023, 4.00
11 mesecev, 2 tedna
Ema Kozin
Tako srečna ni bila še nikoli, tekmice pa ji že grozijo
"To so sanje, ki si jih kar ne upaš sanjati, saj se zdijo neizmerno težko uresničljive, ampak sem dokazala, da je mogoče," je včeraj na sprejemu v ljubljanskih Fužinah razlagala nova svetovna boksarska prvakinja v supervelterski kategoriji. Ema Kozin je v soboto v Manchestru po točkah premagala Škotinjo Hannah Rankin in osvojila šampionska pasova organizacij WBC in WBO, s tem pa poskrbela za največji uspeh slovenskega profesionalnega boksa.
"Pričakovala sem sprejem, nisem pa si mislila, da bo tako lep in v takšnem obsegu. Hvala vsem, res ti je toplo pri srcu, ko vidiš, da ljudje cenijo tvoj uspeh, cenijo tebe. To mi daje dodaten zagon," se je v družbi številnih navijačev in podpornikov pred njenim drugim domom, telovadnico športnega društva Gepard na Fužinah, smejalo Emi Kozin, svetovni boksarski prvakinji v dveh od štirih najprestižnejših organizacij WBC in WBO. Z dosežkom je presegla celo legendarnega Dejana Zavca, prvega slovenskega prvaka, ki je leta 2009 osvojil pas organizacije IBF.
Izpolnile so se ji sanje, ki si jih ni upala sanjati
Čeprav je od Eminega dvoboja minil skoraj teden dni, se ji teža epskega dosežka še ni popolnoma usedla v zavest. "Naspala se še nisem, res pa je fenomenalno. Poskušam imeti normalno vsakdanje življenje, potem pa se spomnim, kaj mi je uspelo, in se kar smejim sama pri sebi. To so sanje, ki si jih kar ne upaš sanjati, saj se zdijo neizmerno težko uresničljive, ampak sem dokazala, da je mogoče. Z ekipo smo o tem sanjali že dlje časa in zdaj nam je uspelo, morda celo hitreje, kot smo pričakovali. Tako srečna, kot sem zdaj, nisem bila še nikoli," je nasmejana 24-letnica iz Šmartnega ob Savi razlagala tudi lepemu številu slovenskih novinarjev.
Pokazala tudi veliko srce
S pozornostjo, ki je je deležna po uspehu kariere, pa bo Ema Kozin poskušala pomagati tudi bolni štiriletni deklici Karolini, ki trpi za zelo redko gensko boleznijo Cockayne sindrom – tip B (CSB). Društvu Viljem-Julijan je podarila svoj prvi šampionski pas, boksarske rokavice Hannah Rankin ter majico s podpisom Eme Kozin. Z licitacijo teh predmetov bo društvo poskušalo zbrati nekaj denarja za pomoč nesrečni Karolini.
Ema ni niti za trenutek oklevala. "Takoj sem pristala, seveda. Prepričana sem, da če lahko pomagaš, moraš pomagati. Vesela sem, da lahko. Rekla sem, da lahko zberejo katerikoli pas razen zadnjih dveh. Lepo je, da smo se odločili za moj prvi pas," je povedala odlična slovenska borka. Njen prvi šampionski pas je iz leta 2017, ko je postala najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini ženskega profesionalnega boksa.
"Tako srečna, kot sem zdaj, nisem bila še nikoli."
"Vem, da je bilo v borbi tudi kup napak"
V glavi si vse od sobote vrti razburljiv film, spominja se in premleva dogodke iz boksarskega ringa v dvorani Manchester Arena in analizira tistih deset rund, v katerih je prevladala nad devet let starejšo otoško nasprotnico Hannah Rankin. "Še vedno mi dela adrenalin, sploh ko pogledam na družbena omrežja ali pa si ogledam posnetek borbe," priznava slovenska šampionka, a hitro doda, da imenitna boksarska predstava ni bila popolna: "Vem, da je bilo v borbi tudi kup napak in podrobnosti, ki bi jih lahko izboljšala, ampak sem še vedno osupla nad tem, kaj mi je uspelo. Res čudovito!"
In katere so pravzaprav te napake in rezerve, ki jih omenja? "Zdi se mi, da lahko še bolje realiziram našo taktiko, pa tudi v hitrosti in moči udarca je zagotovo še nekaj rezerve. Čeprav je bil v tem viden napredek, sem na treningih pokazala tudi že kakšno boljšo predstavo. Želim in stremim k temu, da mi to uspe v naslednjih borbah," ostaja samokritična. Sobotna bitka je bila trda in izenačena, dvoboj je zadovoljil strokovnjake in navijače, in čeprav so britanski pričakovali zmago Rankinove, so brez težav sprejeli dejstvo, da je bila Slovenka boljša.
Brez dvomov, brez krize
"Skozi borbo sem čutila, da sem boljša, da so moji udarci močnejši in natančnejši od njenih. Njenih niti nisem čutila, saj me je poganjal adrenalin. Niti za trenutek nisem čutila kakršnekoli krize, bila sem samozavestna, tudi moj kot me je ves čas spodbujal. Vedela pa sem, da moram biti izrazito boljša, da moram narediti vtis, saj sva se borili na njenem domačem terenu, vsi so nekako pričakovali, da bo zmagala ona, ampak pokazala sem, da sem boljša, in menim, da sem si to zmago zaslužila," je matematičarka opisala svoj dvoboj kariere.
Zmagala pa ni po soglasni sodniški odločitvi, pač pa večinski. Angleški sodnik ob ringu je edini zmago pripisal Škotinji. In prav njegovo oceno so razglasili prvo. Je Kozinovo v tistem trenutku kaj zaskrbelo? "Bilo je nekaj nervoze, da, sploh ko sem slišala, da je prvi sodnik zmago pripisal njej. Takrat sem si rekla, joj, kaj pa če mi ni uspelo ... Ampak sem si takoj začela dopovedovati, da si nimam kaj očitati, da sem naredila, kar sem lahko, naredila eno boljših tekem, in tudi če bi me ogoljufali in zmago pripisali njej, se mi svet ne bi porušil. Imela bi še dodatno motivacijo, da grem še na višjo raven."
Ponosna ekipa, ob Emi še menedžer Rudi Pavlin (levo) in trenerja Redžo Ljutić (desno) in Gregor Debeljak (drugi z leve)
Samozavestna kot še nikoli
Ema Kozin je boks začela trenirati samo zato, da bi si povzdignila samozavest. Na prvi trening jo je pripeljal oče v upanju, da se bo v tem športu malce bolj odprla, prišla iz svoje "lupine", nam je razlagala pred leti. Tudi v pripravah na tokratno borbo, njeno 24. med profesionalkami, nam je trener Redžo Ljutić povedal, da je "Ema po naravi en tak dober srček, ni agresivna in tega ji morda malce primanjkuje v ringu", a je tokrat pokazala drugačen, veliko bolj bojevit in samozavesten obraz.
Tako odločne je nismo videli še nikoli. "Bila sem samozavestna, morda sem na novinarski konferenci pred borbo izpadla celo malo preveč, ampak povedala sem samo tisto, kar sem si v resnici mislila. Da čutim, da sem močnejša, pametnejša in hitrejša in da je to priložnost, ki jo bom poskušala izkoristiti. V zadnjih petih mesecih smo v pripravah na borbo naredili ogromno tudi na psihološkem delu. Ta samozavest je bila delo celotne ekipe," je povedala o tem in v domačem okolju spet sijala v svoji najmehkejši, najprijaznejši in čisto nič grozeči različici.
Potencialne tekmice se že oglašajo
Morda je tudi zaradi te svoje prijaznosti in dostopnosti malce privlačnejša tarča za tekmice. Zagotovo pa zaradi dveh prestižnih pasov svetovne prvakinje, ki jih je osvojila v soboto. Domala takoj po zmagi so se že oglasile potencialne tekmice in se začele ponujati za spopad, pasova WBC in WBO sta nadvse zaželen plen. "Že takoj ko sem prišla na vrh, so prišle tri dobre ponudbe. So že grožnje bork, ki bi me rade zrinile z vrha. A s tem se ne obremenjujem, vem, da sem lahko še boljša, vem, da me bo vedno težje premagati. Trenutno uživam na vrhu, obljubljam pa, da se bom tudi na naslednje borbe pripravila vsaj tako dobro, kot sem se na to. Pametno bomo šli naprej in ta vrh bom držala, dokler ga bom lahko," jim sporoča Slovenka mehkega srca in trdih pesti.
Oglasili sta se že dve šampionki supervelterske kategorije, Belgijka Femke Hermans, lastnica naslovov verzij IBF in IBO, pa Britanka Terri Harper (WBA). "Tudi Hannah Rankin je izrazila željo po revanši," še pravi Kozinova in dodaja: "Nenazadnje je bila to zanjo velika priložnost, načrtovala je, da jo bo izkoristila, a sem imela tak načrt tudi jaz, v ringu pa sem dokazala, da sem boljša."
Po letih, ko so se morali močno truditi pri dogovarjanju za dvoboje, in številnih odpovedih tik pred zdajci lahko zdaj pričakujejo poplavo ponudb, tudi finančno privlačnejših.
Od zdaj naprej sladke skrbi
Zdaj tabor Eme Kozin, predvsem njenega menedžerja Rudolfa Pavlina, čakajo sladke skrbi. Po letih, ko so se morali močno truditi pri dogovarjanju za dvoboje, in številnih odpovedih tik pred zdajci lahko zdaj pričakujejo poplavo ponudb, tudi finančno privlačnejših. "Zagotovo smo si odprli vrata in bo odslej lažje, nenazadnje smo svetu pokazali, da smo resna ekipa, da resno mislimo, da sodim v vrh svoje kategorije, in ker sem še mlada, bom lahko še nekaj let vztrajala v boksu," meni Ema.
Imeniten položaj, v katerem se je znašla, je povsem zaslužen in težko priborjen. Njena pot do vrha ni bila lahka, še pravi: "Moramo vedeti, da meni ni bilo lahko, v profesionalni boks smo šli brez kakršnihkoli poznanstev, brez znanja, kako se vse skupaj dogaja, učili smo se sproti, ne samo jaz, tudi moja ekipa, moji menedžerji. Nismo imeli platforme, kot jo ima denimo Hannah, ki se je takoj lahko borila za naslov ene najmočnejših organizacij. Ja, veliko imam pasov, ta zadnja dva sta res najpomembnejša, ponosna pa sem na vse, vsakega naslova sem bila izjemno vesela, a nobenega tako kot teh dveh."