Sreda, 19. 9. 2018, 17.17
5 let, 7 mesecev
Staša Gejo
Srbkinja s štajerskim naglasom, ki se med tekmami zamoti z Rubikovo kocko #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,38
1
Staša Gejo je 20-letna plezalka iz Niša v Srbiji, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku osvojila bronasto odličje v balvanskem plezanju. Na fotografiji je v družbi Janje Garnbret, dvakratne svetovne prvakinje iz Innsbrucka.
Srbska plezalka Staša Gejo, aktualna evropska prvakinja v balvanih in tretja na zadnjem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, se je zaradi boljših pogojev treninga in izobrazbe pred dobrimi štirimi leti iz Niša v Srbiji preselila v Maribor. "Pri vas je super, lahko študiram in treniram," pravi bodoča diplomantka elektrotehnike, ki ceni slovensko poznavanje športnega plezanja."V Sloveniji vsi vejo, kdo je Janja," ugotavlja na podlagi lastnih izkušenj.
Pred dobrimi štirimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer ima, kot pravi, odlične pogoje za študij in napredovanje v plezanju.
Staša Gejo iz Niša v Srbiji, aktualna evropska prvakinja v balvanskem plezanju in zmagovalka svetovnih iger leta 2017 v Vroclavu (olimpijskih iger za neolimpijske športe), je na balvanski preizkušnji svetovnega prvenstva v Innsbrucku osvojila bronasto medaljo.
Ta je malo tudi slovenska. 20-letna Srbkinja je namreč več let trenirala pod okriljem Gorazda Hrena, trenerja, s katerim že desetletje sodeluje slovenska šampionka Janja Garnbret.
Z Gejovo smo se pogovarjali jutro po osvojeni kolajni na prvenstvu, ko so se blazinice prstov, ki so ji v balvanskem finalu povzročale nemalo težav, že nekoliko unesle in je že lahko potegnila črto pod prvenstvo.
Mlada plezalka, ki prihaja iz plezalne družine - oče je bil alpinist in plezalec, mama je bila balkanska prvakinja v športnem plezanju -, je takoj, ko smo se napovedali kot slovenski medij, začela govoriti slovensko. "Seveda, pogovarjajva se v slovenščini," je predlagala športnica, ki že pet let živi v Mariboru, kjer študira na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
"Seveda, pogovarjajva se v slovenščini," je pripomnila ob povabilu na intervju za slovenski medij.
Vaša plezalna pot je tesno povezana s slovensko. Kako ste prvič prišli v stik s slovenskimi plezalci?
V času, ko je bil Borut Kavzar selektor slovenske mladinske reprezentance, me je pogosto vabil na skupinske treninge, tako da sem že pred leti večkrat trenirala s Hrvati in Slovenci. Sčasoma sem vedno več časa preživljala v Sloveniji, začela sem se tudi učiti slovensko, skupaj s slovenskimi plezalci sem potovala na tekme in sčasoma smo postali ekipa.
Na največjih tekmovanjih dosega največje uspehe. Gejova je tudi svetovna mladinska prvakinja in aktualna evropska prvakinja v balvanih.
Vaš način dela in naše sodelovanje mi je res zelo ustrezalo, saj pred tem nisem imela ekipe, v Srbiji se namreč s plezanjem ne ukvarja prav veliko ljudi. Vse to je bilo zame nekaj povsem novega in mi je res zelo pomagalo pri razvoju. Spodbujali smo drug drugega in bilo je super.
Potem sem nekje izvedela za možnost mednarodne mature. Najprej sem razmišljala, da bi se vpisala na bežigrajsko gimnazijo, Ljubljana je vendarle središče slovenskega plezanja, a se je izkazalo, da je ta program bolj kot ne rezerviran za otroke iz diplomatskih družin in podobno, zato sem se odločila vpisati na II. gimnazijo v Mariboru.
Šolanje je financirala Ad futura, enako je veljalo za stroške bivanja v dijaškem domu. V Maribor sem se preselila pri 15 letih, zdaj živim v študentskem domu.
"V Sloveniji vsi vejo, kdo je Janja," pravi, "v Srbiji športno plezanje ni tako poznano."
S prihodom v Slovenijo sem dobila priložnost za boljše izobraževanje in boljše pogoje za trening. Plezalna scena v Sloveniji je bila že takrat precej bolj razvita kot v Srbiji, pa tudi Avstrija, kjer pogosto treniram, je dokaj blizu. Zame sta šola in plezanje enako pomembna in v Sloveniji, kjer živim že dobra štiri leta, lahko gojim oboje.
Nekaj let ste trenirali skupaj z Gorazdom Hrenom, s kom sodelujete zdaj?
Trenutno treniram sama.
Kakšna je sprejetost oz. priljubljenost plezanja v Srbiji?
Uf, nikakor ne na tako visoki ravni kot v Sloveniji, kaj šele na Japonskem (smeh, op. a.). Počasi se sicer razvija, lahko rečem, da so moji rezultati kar opaženi. Tekme s svetovnega prvenstva so prenašali na Eurosportu, kar tudi ni kar tako in me res veseli.
Slovenska šampionka Janja Garnbret je z dvema zlatima in eno srebrno medaljo glavna junakinja minulega svetovnega prvenstva.
Včasih so ljudje morali brskati po najrazličnejših portalih, če so želeli izbrskati kaj na temo plezanja, pa še tam je težko kaj najti. Ampak bo, počasi napredujemo. Podpore imam vedno več, odkar je plezanje olimpijska disciplina, je več tudi finančne pomoči.
Seveda pa v Srbiji glede priljubljenosti plezanja ni tako kot v Sloveniji, kjer je kultura spremljanja športnega plezanja na dokaj visoki ravni.
Ko mi uspe lep rezultat, mi ravnatelj šole v Mariboru pošlje SMS in mi čestita, enako velja za vzgojiteljico iz dijaškega doma, kjer sem včasih živela. Tudi ko se kam peljam s taksijem ali s Prevozi.org, me vsak, ko omenim, da se ukvarjam s plezanjem, vpraša po Janji Garnbret. Vsi vejo, kdo je Janja. To je fascinantno in tako bi moralo biti (smeh, op. a.).
Balvanska preizkušnja na SP, ki je Staši prinesla bron, Janji Garnbret pa zlato:
Letos ste sezono balvanskega plezanja končali na 6. mestu, za Slovenkama Katjo Kadić in Janjo Garnbret, zdaj pa eksplodirali na svetovnem prvenstvu. Na velikih tekmovanjih se vedno izkažete. Kako to? Ste tudi aktualna evropska prvakinja, nekdanja mladinska svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnih iger v Vroclavu leta 2017.
Ja, zanimivo, mi pa seveda ni všeč, da se mi to dogaja samo na večjih tekmovanjih. Lepo bi bilo, če bi bila povsem na vrhu tudi v svetovnem pokalu (smeh, op. a.). Mislim, da me čaka še kar nekaj dela … Je pa res, da imajo največja tekmovanja nekaj v sebi, da iz mene spravijo nekaj več. Želim si naslova, ki je vreden največ.
Veselje ob osvojitvi 3. mesta na balvanski preizkušnji v dvorani Olympiaworld v Innsbrucku
Staša na podelitvi odličja na Marktplatzu v središču Innsbrucka
Zmagovalna trojica balvanske tekme: zmagovalka Garnbretova s tretjeuvrščeno Srbkinjo Stašo Gejovo in Japonko Akiyo Noguchi
Kako vam je všeč dejstvo, da bo do olimpijske medalje v plezanju mogoče priti samo z nastopi in kakovostjo v vseh treh plezalnih disciplinah. Torej ne samo v balvanih, kjer se počutite najbolj domače, ampak tudi v težavnosti in hitrosti.
Kombinacija se mi zdi zelo naporna, zanimiva, za nameček pa mislim, da bo pri uspehu veliko vlogo igrala tudi sreča. Če nekdo ni dominanten v dveh disciplinah, potrebuje kar nekaj sreče, da se mu posreči. Sama sem na primer v kombinaciji tukaj v Innsbrucku zasedla 7. mesto, kar pomeni, da mi je čisto malo zmanjkalo do nastopa v finalu (kjer nastopa samo šest najboljših, op. a.). Sicer pa mislim, da je koži na mojih prstih kar všeč, da se nisem uvrstila v finale kombinacije (smeh, op. a.).
Kakšna so pravila glede poškodbe prstov? V finalu balvanov ste imeli s tem kar nekaj težav, lepili ste si prste, jih morali kazati sodniku. Kakšna so pravila?
Ne smeš krvaveti v steni (smeh, op. a.). So pa takšne poškodbe del vsakdana.
V prenosu dogajanja iz ozadja na tekmi v balvanih smo opazili, da se med čakanjem na svoj nastop kratkočasite s sestavljanjem Rubikove kocke. Se na ta način zamotite?
Pravzaprav sem jo prvič začela sestavljati med učenjem za šolo. To me je pomirilo, zdaj jo sestavljam tudi med čakanjem na svoj nastop. Na balvanskih tekmah je kar precej čakanja.
Med čakanjem na svoj nastop se zamoti s sestavljanjem Rubikove kocke.
Nadeli ste si tudi slušalke …
Da, lažje mi je, če ne slišim, kaj se dogaja. Raje ne vem, kaj se dogaja (smeh, op. a.). Lahko bi me izdali živci.
V kateri od preostalih dveh disciplin imate največ prostora za napredek? V hitrosti?
Kar v obeh, tudi v težavnosti. Šele zadnje štiri mesece sem intenzivno trenirala preostali dve disciplini. Hodila sem na tekmovanja, postavila sem tudi osebni rekord v hitrosti (10,18 sekunde), a sem prepričana, da ga lahko še izboljšam. Razmišljam o času devet sekund in še nekaj. To bi moralo zadostovati za nastop v kombinaciji.
Me pa čaka veliko dela pri vzdržljivosti. To bo moj glavni cilj za letošnjo jesen in zimo. Prostora za napredek je še dovolj.
Živite za plezanje, svojega idola pa ste našli v tenisu, v teniškem igralcu Novaku Đokoviću.
Res je, on je moj vzornik, tako zaradi športne kot človeške plati. Zame je on popolna oseba, vedno me motivira.
Se poznata osebno?
Ne, si pa želim, da bi ga spoznala. Da bi vsaj pet minut lahko govorila z njim (smeh, op. a.).
Ste tudi sami v svoji karieri tako kot on doživljali vzpone in padce?
Da, kar naprej jih imam. Stalno niham, bomo videli, kaj bo v prihodnje.
Preberite še:
1