Športni šov od Črnega morja do Copacabane

Leto 2014 med drugim znova ponuja znamenito razpravo o tem, kaj je največji športni dogodek leta. K tradiciji in olimpijskim idealom nagnjeni športni zanesenjaki bodo trdili, da so to zimske olimpijske igre v Sočiju (7.–23. 2.). Občutno več privržencev pa bo imela teza, ki se oklepa globalne in tržne slike ter poudarja, da bo vrhunec leta svetovno prvenstvo v nogometu (12. 6.–13. 7.). Mundial bo letos še nekoliko bolj privzdignjen, saj ga bo gostila Brazilija, torej država, v kateri ima šport okroglega usnja še prav poseben, skorajda mitski status.

Slovenskih nogometašev v Braziliji žal ne bo. Prerojeno četo selektorja Srečka Katanca jeseni čaka začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016, še pred tem pa prvega junija mikavna prijateljska tekma z Argentino.

Večjo vlogo bodo imeli Slovenci med olimpijskimi igrami v črnomorskem Sočiju z gorato okolico. Tina Maze, za katero upamo, da se bo do takrat izkopala iz krize, skakalci na čelu s Petrom Prevcem, biatlonci in deskarji bodo zanesljivo merili visoko. Poseben draž igram pa bo dal tudi krstni nastop slovenske hokejske reprezentance, ki si bo sicer dva meseca po Sočiju na prvenstvu prve divizije v Južni Koreji skušala izboriti ponoven preboj v elitno skupino svetovnega prvenstva. Mimogrede, letos bo elito v globoki senci ZOI gostil Minsk (9.–25. 5.).

Z novim selektorjem v Španijo

Že lani pa si je nastop med elito zagotovila košarkarska reprezentanca. Čez devet mesecev (30. 8.–14. 9.) jo čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Goran Dragić, ki blesti v ligi NBA, in druščina sicer še ne vesta, v katerem kraju bodo igrali, kdo bodo tekmeci in kdo bo selektor. Jasno je le, da bo Božidar Maljković dobil naslednika.

Brez nastopa na velikem tekmovanju, v njihovem primeru evropskem prvenstvu na Danskem, pa so ostali rokometaši. Čaka jih kvalifikacijski boj za svetovno prvenstvo. Podobno velja za odbojkarsko reprezentanco, ki bo z mislijo na Poljsko prav tako dejavna že januarja.

Zürich, Berlin, Amsterdam …

Poleg omenjenih vrhuncev in klasičnih velikih tekmovanj, kakršni so denimo kvartet velikih teniških turnirjev, prvenstvo formule 1 in tri največje kolesarske dirke, pa leto 2014 prinaša tudi niz drugih celinskih in svetovnih prvenstev.

Tako bo atletsko evropsko prvenstvo med 12. in 17. avgustom gostil Zürich. Berlin bo v tem času prizorišče evropskega prvenstva v plavanju. Veslači se bodo za naslove svetovnih prvakov borili v Amsterdamu (24.–31. 8.), Čeljabinsk bo tedaj svetovna prestolnica juda. Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu bo gostila Ponferrada (20.–28. 9.), kajakaši in kanuisti bodo potovali v Maryland, strelci v Granado, Nanjing bo gostil olimpijke igre mladih in še bi lahko naštevali.

Bo Planici uspelo?

Leto 2014 Sloveniji sicer res ne prinaša športnega dogodka, ki bi bil primerljiv z evropskim košarkarskim prvenstvom 2013, ki je našo državo vsaj za nekaj dni postavilo v središče športnega dogajanje in v vsakdanji pogovor prineselo vedrejše teme. Vseeno pa se bo Slovenija tudi letos skušala kar se da dobro odrezati v vlogi prireditelja različnih tekmovanj.

Izstopajo predvsem svetovni pokali. V železni repertoar seveda spadajo tekmovanja v skokih (Planica in Ljubno), alpskem smučanju (Maribor in Kranjska Gora) ter biatlonu (Pokljuka). Velja pa dodati, da se bodo pri nas zadrževali tudi najboljši deskarji na snegu (Rogla), tacenske brzice bodo znova gostile najboljše kajakaše in kanuiste na divjih vodah, Kranj pa bo že po tradiciji prizorišče novembrske tekme svetovnega pokala v športnem plezanju.

Še pred tem, v prvem tednu junija, bo na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Barceloni postalo jasno, ali bo Planica leta 2019 gostila svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah.