Janja Garnbret
Torek, 28. 3. 2023, 4.00
1 leto
Intervju z Gorazdom Hrenom, selektorjem slovenske reprezentance v športnem plezanju
Slovenski selektor: Ne bi rad, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo pri nekaterih športih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren je bil z lansko sezono zadovoljen, kaj prinaša letošnja, ki se bo 21. aprila z balvansko preizkušnjo začela v Hačiodžiju na Japonskem?
S selektorjem slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazdom Hrenom o posebnosti priprav na novo sezono, ki se bo v Hačiodžiju na Japonskem začela čez manj kot mesec dni, slovenskih kvotah v svetovnem pokalu in novem olimpijskem formatu. Zakaj je tako pomembno, da se mlade plezalce priključuje starejšim, kaj se v Sloveniji dogaja na področju hitrostnega plezanja, kako je s TV-prenosi tekem in kakšni so trendi v športnem plezanju?
Za slovensko reprezentanco v športnem plezanju je izjemna sezona, nova pa tik pred vrati. Prva tekma svetovnega pokala in hkrati začetek balvanske sezone bo 21. aprila v Hačiodžiju na Japonskem. Kako se na sezono, ki prinaša vrhunec - svetovno prvenstvo v Bernu (1. - 12. avgust), kjer se bodo delile prve olimpijske vstopnice - pripravlja slovenska izbrana vrsta? Koliko kvot imajo zagotovljenih slovenski plezalci in plezalke, kako se bo spremenilo točkovanje na tekmi v olimpijski kombinaciji, ki združuje balvansko in težavnostno plezanje, kaj je z razvojem hitrostnega plezanja, ki bo na naslednjih olimpijskih igrah v Parizu samostojna disciplina, kako je s TV prenosi tekem, ... Z vprašanji smo se obrnili na selektorja slovenske reprezentance Gorazda Hrena, ki pri pripravi in izboru tekmovalcev tesno sodeluje s trenerji Lukom Fondo, Domnom Švabom in Anžetom Štremfljem.
Čez manj kot mesec dni se bo z balvansko tekmo v Hačiodžiju na Japonskem (od 21. do 23. aprila) začela nova sezona svetovnega pokala v športnem plezanju. Prehitro ali vsi že komaj čakate, da občutke s priprav preverite v praksi?
Sezona vedno pride hitro, po drugi strani pa smo se letos začeli pripravljati prej kot običajno, tako da mislim, da se vsi veselimo, da se tekmovanja začnejo.
Kaj vse se dogaja pred začetkom sezone? Pozornost je v športnike običajno usmerjena zgolj med sezono. Kaj vse se dogaja v ozadju?
Bistvo je trening. Veliko je treningov na lokalni ravni z osebnimi trenerji, treba je zgraditi bazo. Niti ni toliko pomembno, da so treningi podobni tekmam, kot pa da gre za treninge fizične moči, še posebej pred začetkom balvanske sezone. Skupne reprezentančne treninge smo začeli v začetku decembra, kar je prej kot običajno, saj se je tudi lanska sezona končala prej.
Trenerski štab: Domen Švab, Gorazd Hren Luka Fonda.
Kako velik je bazen plezalcev, ki kandidirajo za mesta na tekmah svetovnega pokala?
Vse bo bolj jasno, ko bo sestavljena prva ekipa za balvane, imamo pa še odprta vrata, tako da lahko ekipo med sezono še zarotiramo.
Z olimpijskimi igrami se je vse skupaj nekoliko spremenilo. Ni več vsem glavni cilj celotna sezona, ampak je nekaterim bolj pomembno, da odtekmujejo do tri tekme v vsaki disciplini, toliko da izpolnijo kvoto, ki jim omogoča kandidiranje za nastop na tekmah olimpijske serije. Te bodo na sporedu naslednje leto na treh različnih celinah v razmaku najmanj treh tednov, zanimive pa so zato, ker prinašajo kar deset mest na olimpijskih igrah. Zdaj je veliko pozornosti usmerjene predvsem v to.
Sicer pa delamo tako kot po navadi. Na začetku se pripravljamo na bolder sezono, nato pripravimo izbore, iz teh izborov pa se potem oblikuje skupina A za balvane, ki tekmuje tudi na tekmah zunaj Evrope, in skupina B, ki lahko zapolni tudi kakšno kvoto na tekmah v Evropi.
Tekma svetovnega pokala v Kopru bo letos na sporedu 8. in 9. septembra.
Koliko kvot ima slovenska reprezentanca zagotovljenih v novi sezoni?
Za letošnjo sezono imamo pet kvot v moški in pet v ženski konkurenci za balvane (Janja Garnbret kvote nima več zagotovljene avtomatsko, saj je lani nastopila samo na eni balvanski tekmi), medtem ko imamo pri težavnosti pri dekletih kar osem kvot, saj so tri naše tekmovalke v skupnem seštevku težavnosti uvrščene med deset in so že predkvalificirane (poleg Janje Garnbret še Mia Krampl in Vita Lukan).
Pri fantih pa smo lani celo morali narediti eno spremembo. Tik pred zdajci sem se odločil, da na tekmo v Džakarto vzamemo še Milana Preskarja, ravno zato, da smo si priborili še eno kvoto. Za dosego dodatne kvote se je moral uvrstiti med top 40. Tako imamo zdaj poleg Luke Potočarja (zmagovalca sezone v težavnosti, op. a.), ki je predkvalificiran, še štiri kvote.
Skupaj nas je morda res veliko, ampak na koncu gredo na tekme samo najboljši. Na ta račun najboljši niso prikrajšani in gredo na tekme, za katere so si priborili mesta, si pa želim, da tudi tisti, ki nekoliko zaostajajo, ohranijo upanje. Ne bi rad, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo pri nekaterih športih, ko zdaj, ko so najboljši odnehali, nimajo zaledja in ne morejo zapolniti niti kvote.
Poglejmo samo našo reprezentanco … čeprav še vedno upam, da se bo vse odvilo v pravo smer, je tako, da sta Janja in Vita Lukan poškodovani, tudi Domen Škofic je imel nekaj časa težave z ramo, morda se bo kdo odločil, da konča kariero, in kar naenkrat se lahko zgodi, da je ekipa precej manjša kot prej.
Res bi rad imel rezervo in zavedam se, da jo je treba pripeljati iz mladinskih vrst. Tako kot smo na primer pripeljali Saro Čopar, tudi nekaj fantov smo že povabili zraven na trening. Ne bi pa radi koga vabili prezgodaj.
Janja Garnbret na EP lani v Munchnu, kjer je osvojila tri naslove evropske prvakinje.
Kdaj je pravi čas, da se mlade priključi članom? Ko je Janja pri 16 letih začela tekmovati na tekmah svetovnega pokala in je bila takoj konkurenčna najboljšim, ste se odločili, da jo pošljete samo na nekaj tekem. Kakšno pravilo imate?
Res je, Janja bi leta 2015 že lahko tekmovala na vseh tekmah, a sem želel, da gre postopoma. Mislim, da je tisto leto tekmovala na treh tekmah, ki sem jih takrat vzel kot priprave na tekmo svetovnega pokala v Kranju, kjer je tudi pritisk večji. Naslednje leto je že dozorela, vedela je, za kaj gre, postala je tudi svetovna prvakinja v težavnosti. Želel sem, da ima še nekaj, da se motivira. Zdaj je še vedno mlada, pa ima že vse lovorike.
Kaj se je spremenilo z dejstvom, da hitrostno plezanje ni več del olimpijske kombinacije? Je to marsikomu prineslo upanje, da je uvrstitev na olimpijske igre, kjer je za plezalce in plezalke na voljo samo 20 mest, mogoča?
To zagotovo. Precej več plezalcev zdaj verjame, da ima to možnost. Morda zdaj več plezalcev že v tej fazi leta spleza kakšno smer v težavnosti, kar je prejšnja leta mogoče ne bi. Se pa že zdaj čuti, da marsikdo meni, da bi letos poskusil tudi z balvani, tudi specialisti za težavnost. Kaj od tega je realno, bodo pokazali izborni treningi.
Se mi pa zdi prav, da imajo vsi upanje in s tem tudi cilj, pri čemer je dejstvo, da če hočeš v kombinaciji nekaj doseči, je predpogoj za to, da si v finale uvrščen vsaj v svoji disciplini, sicer kaj veliko možnosti za uvrstitev na olimpijske igre niti ni.
Hitrostno plezanje bo na prihodnjih olimpijskih igrah ločena disciplina.
Kako je z razvojem hitrostnega plezanja v Sloveniji? Ali glede tega obstaja kakšna vizija?
Kar naprej je vizija in slaba vest. Rekel bi celo, da je slaba vest večja kot pa vizija. Zavedam se, da glede tega nekaj moramo ukreniti. Ni prav, da se tako mačehovsko obnašamo do olimpijske discipline, ki spada pod okrilje plezanja, po drugi strani pa je tudi res, da se v Sloveniji s tem nihče ni ukvarjal, razen zdaj, ko smo bili v to prisiljeni zaradi olimpijskih iger.
Res, imam slabo vest, da glede hitrostnega plezanja ničesar ne ukrenemo, je pa tudi res, da je toliko osredotočenosti v tem, kar počnemo, da nam finančno stanje ne dopušča, da bi razvijali še eno vejo.
Morda pri najmlajših ...
Da, hitrost bi lahko začeli razvijati pri mlajših generacijah. Morda v Kopru, kjer je tudi stena. Mislim, da bi morali nekaj sredstev nameniti pripravljalnim kampom, da se vse skupaj začne dogajati. Tudi na Planinski zvezi Slovenije razmišljajo podobno.
Me pa pri hitrostnem plezanju najbolj demotivirajo neverjetni časi, ki jih dosegajo najboljši. Ko smo se mi začeli pripravljati za hitrostno plezanje, to samo zaradi olimpijskih iger, so bili časi še nekako realni, zdaj pa že neverjetni.
Marsikdo pogreša več plezalnih tekem v Sloveniji, kjer bi širša javnost lahko spoznala slovenske plezalce. Da obrazi in imena športnih plezalcev postanejo bolj prepoznavni, da javnost, ki ne pleza, plezanje in glavne akterje v tem športu spozna.
Da, tudi sam bi si želel, da bi imeli več tekem, rad bi, da bi tekme za državno prvenstvo spravili na višjo raven, na raven, na kakršni je bilo nekoč balvansko tekmovanje Triglav The Rock, ko smo imeli v središču Ljubljane postavljeno steno za balvansko plezanje. Ta tekma je bila vrhunska in tako bi moralo biti videti državno prvenstvo. Nekje sredi večjih mest, z malo več reklame, da se naredi pravi plezalni šov.
Triglav The Rock Ljubljana leta 2021.
Je pa seveda tudi tukaj težava pri financah. Če želimo tekmo za državno prvenstvo izpeljati na višji ravni, moramo to plačati iz budgeta, ki je predviden za člansko reprezentanco. Več kot bo šlo sredstev drugam, manj jih bo pri članski reprezentanci.
Zveza se trudi, da zagotovi čim več sredstev, da reprezentanca lahko dela, a če sredstva potrebuje kje drugje, jih nima drugje vzeti kot tukaj.
Se pa vsi strinjamo, da mora biti tekma za državno prvenstvo na višji ravni, tako bodo tudi reprezentanti bolj motivirani.
Kaj menite o tem, da je tekme svetovnega pokala zakupila športna televizija Eurosport, a jih skoraj nikoli ni mogoče spremljati v živo, saj je toliko drugih športov, medtem ko jih na nacionalni televiziji skorajda ni, z izjemo večjih tekmovanj?
To je tema, v zvezi s katero z IFSC (Mednarodno zvezo za športno plezanje, op. a.) vedno pridem navzkriž, saj smo ostali brez prenosa. Res je dobro kazalo, TV Slovenija je zakupila pet, šest tekem, ki bi jih prenašali neposredno, potem pa je IFSC sprejel ponudbo Eurosporta, ker so mislili, da je to velik korak naprej, kar bi sicer moral biti, saj gre za večjo televizijo, a žal ni bilo tako. Kar nekaj držav nas je, tudi Nemci in Francozi, ki smo na ta račun res veliko izgubili. Prepričan sem, da so pri IFSC preveč pohiteli s tem, in to sem tudi jasno povedal. Mislim, da za tak korak trenutek še ni bil pravi.
Kako bo v novi sezoni z olimpijsko kombinacijo? Se bo sistem točkovanja kakorkoli spremenil?
Sistem bo enak, le točkovanje se bo nekoliko spremenilo. Na balvanih bodo zdaj cone vredne več kot prej, prva cona prinaša pet, druga deset točk, namesto treh in šestih točk, medtem ko vrh ostaja vreden 25 točk.
Pri težavnosti ostaja do določene višine nič točk, nato 1, 2, 3 in 4 točke za dosežen vrh, namesto petih. Seštevek prinaša sto točk.
Tukaj je prišlo do rahle spremembe točkovanja, saj se specialistom za balvane ni zdelo pravično, češ da v primerjavi s težavnostjo lahko naberejo premalo točk.
Je v Sloveniji dovolj infrastrukturnih možnosti za športno plezanje?
Da, odkar imamo v Ljubljani reprezentančni trening center, je to za nas odlično. Seveda pa je dobro iti tudi kam drugam, že zato, ker so nakloni stene drugačni in so s tem tudi postavitve smeri nekoliko drugačne. Trenirali smo tudi v Kopru, imeli smo tudi simulacijo tekme v balvanih. Kar zadeva težavnost, bomo trenirali pri Domnu Škoficu v Vrbnjah (Climbing ranch) in v Kopru, zapeljali pa se bomo tudi v Innsbruck.
Tudi na letošnjo sezono ste se pripravljali v tujini. Zakaj je to tako pomembno?
Najpomembnejše je in na tem je bilo letos ogromno poudarka, da treniramo na različnih postavitvah. To je bil sicer večji finančni zalogaj, a brez tega ni napredka. Na priprave smo povabili veliko tujih postavljavcev smeri, tudi zdaj sta pri nas v reprezentančnem trening centru v Ljubljani dva tuja "setterja", ki bosta mogoče postavljala tudi smeri na svetovnem prvenstvu v Bernu.
Letos smo poskusili sodelovati z različnimi postavljavci smeri, nihče od njih ni postavljal trikrat. Želeli smo preizkusiti različne stile. Mislim, da smo bili s tem vsi zelo zadovoljni, tudi tekmovalci.
Adam Pustelnik med postavljanjem smeri za tekmo v Kopru leta 2022.
Kar zadeva treninge v tujini, smo bili v Nemčiji, kamor nas vsako leto povabi adidas, in potem v okviru tega organiziram treninge. Letos smo bili v dvorani E4 v Nürnbergu, kjer so nam Nemci postavili dva settinga, in v BolderWeltu v Münchnu. Mislim, da smo opravili res dobre priprave in imeli odličen teambuilding, pri čemer smo si stroške za postavitev smeri delili z Nemci.
Prihaja v športno plezanje kakšen nov trend? V kakšno dobo prihajamo?
V dobo predragih oprimkov (smeh, op. p.). Zelo veliko izbire je, res je veliko proizvajalcev, cene pa so astronomske. Je pa pomembno, da treniramo na različnih oprimkih, da jih tekmovalci, ko pridejo na tekmo, ne gledajo vsi začudeni. No, čeprav se to še vedno lahko zgodi, saj nekateri proizvajalci namenoma počakajo na to, da oprimke prvič predstavijo šele na tekmi.
Je še vedno kaj, kar slovenski reprezentanci manjka?
Da, krvavo potrebujemo fizioterapevta. Sem že kar malo obupan glede tega. Razmišljam, da bi dal kar oglas.
Preberite še:
