Nedelja, 12. 6. 2016, 19.00
7 let, 2 meseca
Slovenci v tujini: Jernej Godec
Slovenec, ki je v deželi priložnosti v športu in študiju dosegel vrhunske rezultate
Dvakratni olimpijec Jernej Godec je dolga leta živel za plavanje, a je vzporedno s športno kariero vedno dosegal tudi nadpovprečne uspehe v šoli. Nadgradil jih je s študijem čez lužo. Na univerzi Berkley je najprej diplomiral iz molekularne in celične biologije, nato pa februarja letos s področja imunologije doktoriral na prestižni univerzi Harvard v Bostonu. Te dni je v Sloveniji, kmalu pa se z ženo nigerijskega rodu seli v New York, kjer ga čaka nov delovni izziv.
Ko se je danes 30-letni Jernej Godec odločal, kam naj se po opravljeni gimnaziji na Ledini vpiše na fakulteto, je bila odločitev preprosta. Polno plavalno štipendijo za univerzo Berkley v San Franciscu, ta je vključevala šolnino, plačilo šolskih učbenikov, zdravstveno zavarovanje, nekaj žepnine za plačilo stanovanja in hrane, je zgrabil z obema rokama. Pisalo se je leto 2004, ko je prvič sedel v ameriške študijske klopi. Bil je eden prvih Slovencev, ki so študirali čez lužo. Pozneje so se mu pridružili še mnogi drugi, tudi plavalca Sara Isaković in Damir Dugonjić.
"V ZDA sem se takoj počutil sprejetega. Amerika, še posebej Kalifornija, je res talilni lonec in tam kot tujec ne izstopaš." Kot tujec si Američanom še bolj zanimiv
V ZDA je odpotoval kmalu po prihodu z olimpijskih iger v Atenah leta 2004. "Takoj sem se počutil sprejetega. Amerika, še posebej Kalifornija, res predstavlja velik talilni lonec in hkrati tudi izjemno liberalen del Amerike, ljudje prihajajo od vsepovsod in tam kot tujec nisem izstopal tako, kot na primer tujci izstopajo v Sloveniji. V bistvu si Američanom kot tujec še bolj zanimiv kot pa obratno," je povedal Godec, s katerim smo se srečali med njegovim kratkim obiskom Slovenije.
V Slovenijo samo še na obisk
Ta je zadnjih 12 let bolj kot ne turistična destinacija, dežela, kjer se srečuje s sorodniki in prijatelji, sicer pa Godec in njegova žena nigerijskega porekla načrtujeta, da bosta onkraj luže ostala za vedno. "Mislim, da je tako najbolje. V Sloveniji bi težko našel delovni izziv, ki bi mi res ustrezal, v ZDA pa je teh možnosti v izobilju," je argumentiral svojo odločitev.
Med kratkim obiskom Slovenije je Godec obiskal tudi kopališče Ilirija, ki je bilo dolga leta njegov drugi dom.
Da ZDA res ponuja obilo priložnosti, še posebej za visoko izobraženi kader v stroki, ki je na trgu ni ravno veliko, dokazuje tudi dejstvo, da Godca že julija v New Yorku čaka nova karierna priložnost. 5. julija bo tam stopil v novo delovno okolje.
Priznava, da bo to zanj velik korak, pomembna stopnička v karieri, kjer bo lahko združeval menedžerske, znanstvene in raziskovalne sposobnosti. "Še vedno bom lahko delal v laboratoriju, seveda pa bom delal še veliko drugega," je pojasnil.
V mesto, ki nikoli ne spi, se seli z ženo Tobi Ogbechie Godec, zdravnico, specializirano za področje dermatologije, ki jo na vzhodni obali čaka triletna praksa v eni od tamkajšnjih bolnišnic.
Julija lani sta si s Tobi Ogbechie obljubila večno zvestobo.
Da so selitve v ZDA stalnica, se je navadil že zdavnaj. "V ZDA so ljudje res zelo mobilni. To, da se vsakih nekaj let preseliš v drugo hišo in drug kraj, ni nič nenavadnega. Trenutno bo najina baza New York, dolgoročneje pa bova verjetno iskala stanovanje nekje na zahodni obali. San Francisco se mi zdi za vzgajanje otrok boljša izbira kot New York," je razkril del prihodnjih načrtov.
Odločitve, da se je že v času športne kariere tako vneto lotil študija, ni nikoli obžaloval. "Moja izobrazba mi pomeni precej več kot olimpijska medalja," poudarja.
Izobrazba mu pomeni več kot olimpijska medalja. Diplomiral je na Berkleyju, doktoriral pa na prestižni univerzi Harvard v Bostonu.
Tudi po plavalni plati je v ZDA še napredoval
V nasprotju z Damirjem Dugonjićem in Tjašo Oder, ki sta se zaradi priprav na olimpijske igre iz ZDA začasno preselila v Slovenijo, saj jima je ljubši individualni pristop, ki sta ga v ZDA pogrešala, pa je Jerneju tak način dela ustrezal. "Menim, da sem ravno zaradi tega pri plavanju še napredoval. V ZDA je večja plavalna konkurenca, vsakodnevno si se lahko primerjal s svojimi konkurenti, med njimi so bili tudi številni olimpijci," je povedal 30-letnik, ki se je dvakrat udeležil olimpijskih iger (v Atenah leta 2004 in v Pekingu, kjer je nastopilo kar 12 študentov z Berkleyja štiri leta pozneje), nastop v Londonu pa zgrešil za pičlo desetinko. Nastopil je na štirih svetovnih prvenstev in se redno uvrščal med najboljših 16 tekmovalcev. Vrhunec je bil finale slovenske mešane štafete leta 2005 v Montrealu, za reprezentanco pa je zadnjič nastopil decembra 2009 v Istanbulu, kjer je na 50 metrov hrbtno osvojil četrto mesto.
Jernej Godec v družbi ene najboljših slovenskih plavalk Anje Klinar na tiskovni konferenci pred svetovnim plavalnim prvenstvom v Rimu leta 2009.
Godec o tem, ali je bila odločitev o koncu plavalne kariere težka:
Odločitev je zorela počasi. Ko sem se zaradi doktorata preselil v Boston, so se moje plavalne ambicije bistveno zmanjšale. Ne, ni mi bilo težko. S svojo športno kariero je zadovoljen. "Odlično je, da sem bil tudi v plavanju zelo uspešen, mi pa precej več pomeni, da sem se s plavanjem dokopal do diplome na Berkleyju in doktorata na Harvardu, kot če bi z njim osvojil olimpijske medalje. Ta bi zdaj stala nekje na polici, z izobrazbo pa sem dobil precej več in nekaj, kar mi bo pomagalo vse življenje." Takrat so se mi dogajale pomembnejše stvari. Ob študiju na tako visoki ravni bi plavanje težko ohranjal na vrhunski ravni. Zadnja sezona, ki sem se ji popolnoma posvetil, je bila leta 2009. Pozneje sem se sicer res poigraval z idejo o nastopu na olimpijskih igrah v Londonu, a sem olimpijsko normo na 50 metrov kravl zgrešil za pičlo desetinko. Skoraj bi mi uspelo, a se s tem nisem kaj dosti obremenjeval, verjetno bi šel tja bolj kot turist.
O tem, ali je izpolnili svoja športna pričakovanja:
S svojo športno kariero sem povsem zadovoljen. Kakovost življenja in izobrazba sta mi bili pomembnejši kot olimpijska medalja. Odlično je, da sem bil tudi v plavanju zelo uspešen, mi pa precej več pomeni, da sem se s plavanjem dokopal do diplome na Berkleyju in doktorata na Harvardu, kot pa če bi z njim prišel do olimpijske medalje. Ta bi zdaj stala nekje na polici, z izobrazbo pa sem dobil precej več in kar mi bo pomagalo vse življenje. Delal bom tisto, kar me zares veseli. Ne bi rad počival na starih lovorikah. Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem s športom pridobil. Medalja je odlična, a meni osebno še kaj drugega pomeni precej več.
Kako onkraj luže ohranja svoje slovenstvo?
Vprašanje, kako v ZDA skrbi za svoje korenine, je nekdanjega člana plavalnega kluba Ilirija presenetilo. "Kako? Težko rečem. Dolgo časa sem se družil s plavalnim kolegom iz Slovenije, ki je ravno po naključju za nekaj let pristal v Bostonu. Tam je bilo še nekaj Slovencev, eden tudi študira na Harvardu, a smo se zadnja leta žal vsi razkropili po svetu. Pred kratkim sem predaval za društvo VTIS, to je Društvo v tujini izobraženih Slovencev, ki organizira razna druženja po večjih mestih."
Z ženo se v začetku julija selita v New York, kjer ju že čakajo novi delovni izzivi. Tobi bo opravljala specializacijo s področja dermatologije, Jernej pa se bo posvečal raziskovanju in vodenju projektov.
Tudi svojo ženo uči slovenskega jezika. "Obvlada že štetje do milijona," jo pohvali. Ohranil je tudi slovensko državljanstvo, v ZDA živi na podlagi zelene karte (za 'permanent residency').
"Ljudje, med katerimi se gibljem, večinoma so to visoko izobraženi, vedo, da je Slovenija del nekdanje Jugoslavije, nekateri sicer mislijo, da smo spadali pod Sovjetsko zvezo, seveda pa ne vejo natančno, kje na zemljevidu leži, tako kot tudi mi ne vemo, kje so posamezne ameriške zvezne države," pravi.
- Najina postelja je najina, otroci pa naj imajo vsak svojo
- To je tema, o kateri se z menoj v petih letih ni strinjal nihče #kolumna
Manj je posedanja ob kavicah in klepetanja
Življenje v ZDA mu ustreza. "Seveda je drugače, način življenja je hitrejši, še več se dela kot pri nas, kar mi ustreza, saj rad delam to, kar delam. Manj je posedanja ob kavicah in klepetanja. Razlikuje se tudi del države, v katerem si. Kalifornija je bolj sproščena, vzhodni del države pa je bolj hladen, ne samo zaradi ozračja, pač pa tudi po človeški plati. To je središče multinacionalk, kjer je toliko raznolikosti, da se kot tujec zlahka zliješ z množico. In pri iskanju službe to, da sem iz Slovenije, ne predstavlja nobene razlike," je povedal doktor znanosti Jernej Godec.
****************
5 kratkih za Jerneja Godca:
Kako v ZDA izgovarjajo vaše ime?
Jrnej. Vedno rečem, naj si predstavljajo, da je J Y, potem jim je lažje.
Bo selitev v New York za vas velika sprememba?
Bomo videli. Zdi se mi lepo mesto. Všeč mi je, ker bo služba zelo fleksibilna. To pomeni, da sem lahko en dan v službi do pozne noči, naslednje jutro pa bom lahko začel pozneje. Tako mi bolj ustreza kot pa služba od 8. do 16. ure.
Koliko se danes še ukvarjate s športom?
V času priprave doktorata manj, sicer pa še vedno rad plavam, hodim na fitnes in igram skvoš. V New Yorku bo v zgradbi, kjer bova živela, tudi bazen, kar pomeni, da bom lahko plaval po mili volji. Plavanje bo po logistični plati bolj dosegljivo, obisk bazena pa bo lahko znova postal del moje rutine.
Kako ocenjujete kakovost in ceno zdravstva v ZDA, če ga primerjate s Slovenijo?
Težko primerjam, saj mi zdravstveno zavarovanje plačujejo v službi, prej so mi ga pa na fakulteti. K sreči zdravnika do zdaj še nisem potreboval, se pa zavedam, da je za ljudi s socialnega dna to precej velik strošek. To naj bi regulirali v okviru projekta ObamaCare. Imam pa tudi srečo, da je žena zdravnica. Ona bo že poskrbela zame, poleg tega v ZDA velja, da ima tudi sorodstvo zdravstvenega osebja plačano zavarovanje.
Ali spremljate politično dogajanje v ZDA?
Spremljam in stiskam pesti, da Donald Trump ne zmaga. Mislim, da Amerika kot celota ni tako nazadnjaška, kot so nekateri deli, in da tega ne bo dopustila.
Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje. Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si .
3