Trump odpušča zvezne uslužbence za raznolikost, enakost in vključevanje

18.15 Pravosodno ministrstvo ZDA zaščitnikom nezakonitih priseljencev grozi s kazenskim pregonom

Ameriško zvezno pravosodno ministrstvo je državnim in lokalnim oblastem po vsej državi poslalo okrožnice, ki vsebujejo grožnjo s kazenskim pregonom vsakega uradnika, ki se bo upiral ukrepom za aretacije in izgon nezakonitih priseljencev v ZDA, poročajo ameriški mediji.

Pod okrožnico se je podpisal vršilec dolžnosti pravosodnega ministra Emil Bove, v njej pa je med drugim tudi grožnja vsem zveznim tožilcem, ki bodo zavrnili pregon državnih in lokalnih uradnikov, navaja ameriška televizija CNN.

"Zvezna zakonodaja državnim in lokalnim uradnikom prepoveduje upiranje, oviranje ali zavračanje sodelovanja pri zakonito izdanih ukazih ali prošnjah glede priseljevanja in pravosodno ministrstvo bo preiskovalo in preganjalo takšna dejanja," je zapisano v okrožnici.

Okrožnica po navedbah medijev kaže na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump tokrat bolje pripravljen na izvajanje svojih politik, kot je bil v prvem mandatu, ko so ga ovirali javni uslužbenci tako na zvezni kot na državnih in lokalnih ravneh. Nekatera večja mesta v ZDA, kot sta New York in Los Angeles, so se razglasila za zavetišča in lokalne oblasti s svojimi policijami pri zveznih ukrepih proti priseljencem ne sodelujejo.

Novi predsednik ZDA je sicer na položaj pravosodne ministrice imenoval politično zaveznico s Floride Pam Bondi, ki pa je senat še ni potrdil. Nova ameriška zvezna oblast zatrjuje, da za nezakonite priseljence več ne bo zavetišč nikjer v ZDA, niti v cerkvah.

Trump se je ob tem na svojem družbenem mediju Truth Social z ostro kritiko odzval na torkovo pridigo episkopalne škofinje Mariann Edgar Budde na inavguracijski maši v nacionalni katedrali, med katero je novega predsednika ZDA pozvala k usmiljenju do priseljencev in oseb LGBTQ. Od nje je zahteval opravičilo ter jo označil za "zoprno" in "radikalno levičarsko sovražnico".

16.00 Macron in Scholz o Trumpu kot izzivu za Evropo 

Voditelja Francije in Nemčije, Emmanuel Macron ter Olaf Scholz, sta danes v Parizu sporočila, da morata njuni državi delovati skupaj za močno Evropo. V luči inavguracije Donalda Trumpa je nemški kancler povedal, da bo novi ameriški predsednik, ki Evropski uniji grozi s carinami, vsekakor predstavljal izziv za Evropo.

Francoski predsednik Macron in nemški kancler Scholz sta se v francoski prestolnici srečala ob 62. obletnici podpisa Elizejske pogodbe in dva dni po zaprisegi novega predsednika ZDA. Na skupni novinarski konferenci sta v tej luči izpostavila zlasti potrebo po močni Evropi.

Macron je ob jubileju poudaril, da morata Pariz in Berlin okrepiti sodelovanje, ki da je ključno tudi za Evropo.

Scholz pa je glede Trumpa dejal, da "bo - in to je že zdaj jasno - izziv", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Evropa se ne bo skrivala, temveč bo konstruktivna in odločna partnerica," je še dodal nemški kancler, ob tem pa omenil dolgoletno čezatlansko partnerstvo, ki da predstavlja temelj za bodoče odnose.

Trump, ki je po izvolitvi s trgovinskimi ukrepi najbolj grozil Kitajski, Mehiki in Kanadi, je v torek s carinami zagrozil tudi Evropski uniji.

"Z nami ravnajo slabo, zelo slabo. Tako da se jim obetajo carine," je dejal na novinarski konferenci v Beli hiši. "Brez tega ni pravičnosti," je dodal republikanec.

Že dan prej je Trump tarnal zaradi trgovinskega primanjkljaja, češ da EU ne uvaža zadosti ameriških izdelkov, zlasti avtomobilov in kmetijskih proizvodov. To naj bi želel "izravnati" bodisi z uvedbo carin bodisi s spodbudo za nakup več nafte in plina.

Oster trgovinski spor je med ZDA in EU izbruhnil že v času Trumpovega prvega mandata. Ameriški predsednik je leta 2018 uvedel carine na uvoz jekla in aluminija, EU pa se je odzvala s povračilnimi carinami na ameriške proizvode, med drugim burbonski viski in motorna kolesa Harley Davidson.

Scholz se v Parizu mudi ob obletnici Elizejske pogodbe, ki sta jo leta 1963 podpisala tedanji francoski predsednik Charles de Gaulle in nemški kancler Konrad Adenauer ter z njo postavila temelje prijateljstva in sodelovanja med nekdanjima nasprotnicama iz prve in druge svetovne vojne.

Aktualna voditelja Nemčije in Francije se sicer spopadata z notranjepolitičnimi težavami. Macron se je po neuspehu zaveznikov na parlamentarnih volitvah julija lani znašel v težavnem položaju, medtem ko Scholza v kratkem čakajo predčasne parlamentarne volitve, na katerih se mu obeta poraz.

13.02 Kallas zaradi ruske grožnje poziva k višjim obrambnim izdatkom

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas se je danes strinjala z očitki novega ameriškega predsednika ZDA na račun evropskih držav, ki da premalo sredstev namenjajo obrambi. Kot je poudarila, je treba vojaške izdatke zvišati tudi zaradi nevarnosti ruskega napada, pred katerim po njenih besedah svari več obveščevalnih agencij.

Nezadostna vlaganja v vojaške zmogljivosti pošiljajo sporočilo agresorju, "šibkost jih vabi," je povedala Estonka na letni konferenci Evropske obrambne agencije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA morajo po besedah Kaje Kallas ostati najmočnejša zaveznica Evrope. Foto: Guliverimage "Trump ima prav, ko pravi, da ne porabimo dovolj. Čas je, da začnemo vlagati," je dodala in se tako strinjala z novim ameriškim predsednikom, ki je nedavno med drugim povedal, da bi članice Nata morale obrambi namenjati pet odstotkov BDP.

ZDA morajo po besedah Kallas ostati najmočnejša zaveznica Evrope, ob tem pa je pozvala še s sklenitvi novega obrambnega sporazuma z Združenim kraljestvom.

Poziv k zvišanju vojaških izdatkov je podkrepila z navedbami več državnih obveščevalnih agencij, ki po njenih besedah opozarjajo, da bi Rusija lahko v treh do petih letih "preizkusila pripravljenost EU za samoobrambo". Več podrobnosti glede domnevne nevarnosti napada ni podala.

"Rusija ne predstavlja težave za nekatere, ampak za vse nas. Evropejci se morajo zbuditi," je dodala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Povedala je še, da je v pripravi 16. sveženj sankcij EU zoper Rusijo zaradi njene agresije proti Ukrajini, članice pa pozvala, naj okrepijo vojaško pomoč Kijevu.

11.18 Panama ZN opozorila na Trumpove ozemeljske težnje

Panama je Združene narode opozorila na ozemeljske težnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v preteklih tednih večkrat zagrozil z zasedbo Panamskega prekopa. Kot je danes v Davosu ponovil predsednik Jose Raul Mulino, bo prekop ostal v panamski lasti.

Panamske oblasti so generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu poslale pismo, v katerem so ga opozorili na Trumpove izjave ter ga pozvali, naj o tem obvesti tudi Varnostni svet, pri čemer pa niso zahtevali sklica seje VS ZN na to temo.

Pismo, ki so ga videli mediji, vključno s francosko tiskovno agencijo AFP, sledi večtedenskim grožnjam novega predsednika ZDA Trumpa, ki je tudi ob ponedeljkovi inavguraciji lažno trdil, da s prekopom upravlja Kitajska.

Peking je danes ponovil, da spoštuje panamsko suverenost nad prekopom, Trumpove navedbe pa je zavrnil tudi panamski predsednik Mulino.

Na panelu na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je Mulino ponovil, da bo prekop ostal v panamski lasti. "Panamski prekop ni bil koncesija ali darilo ZDA," je še dodal.

Panama je nadzor nad to pomorsko potjo, ki so jo leta 1914 zgradile ZDA, prevzela ob koncu stoletja v skladu s sporazumom, ki je bil med drugim podpisan kot posledica protiameriških izgredov v 60. letih.

Koncesijo za upravljanje obeh pristanišč na vhodih v prekop ima panamska podružnica družbe Hutchison Ports Holdings, ki je registrirana na Britanskih deviških otokih in je del zasebne večnacionalne korporacije CK Hutchison Holdings. Ta ima sedež na kitajskem samoupravnem ozemlju Hongkong, registrirana pa je na Kajmanskih otokih.

10.02 Trump ob nastopu položaja z nizko javno podporo

Novi ameriški predsednik Donald Trump med Američani uživa 47-odstotno podporo, kaže prva anketa po prisegi, ki jo je izvedla tiskovna agencija Reuters. Anketiranci so izrazili še nezadovoljstvo nad nekaterimi prvimi Trumpovimi ukrepi, med drugim jih večina nasprotuje pomilostitvi napadalcev na Kapitol.

Ameriški predsedniki ob nastopu položaja praviloma uživajo več kot 50-odstotno podporo. Bivši predsednik ZDA Joe Biden je leta 2021 položaj nastopil s 55-odstotno podporo, a mu je ta ob koncu mandata v večini padla na manj kot 40 odstotkov.

Trump je imel nizko podporo javnosti že ob začetku prvega mandata leta 2017, ko ga je podpiralo 43 odstotkov sodelujočih v anketi Reutersa. Ob odhodu s položaja januarja 2021 je imel 34-odstotno podporo.

V anketi, ki so jo izvedli v ponedeljek in torek, so nekaj več kot 1000 Američanov vprašali še glede novih ukrepov Trumpa. Tako Trumpovi pomilostitvi napadalcev na kongres 6. januarja 2021 nasprotuje 58 odstotkov vprašanih.

Le 16 odstotkov vprašanih se strinja z idejo o prevzemu Grenlandije, 29 odstotkov pa se strinja s prevzemom Panamskega prekopa.

Bolj pozitivni so bili do ukrepov na področju migracij. 46 odstotkov jih podpira ukrepe na področju priseljevanja. 58 odstotkov pa jih je mnenja, da bi morale ZDA zmanjšati število migrantov, ki lahko zaprosijo za vizum na meji.

8.22 Trump naznanil zavezništvo ameriške vlade s podjetji pri razvoju umetne inteligence

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek v Beli hiši sprejel šefe podjetij OpenAI, Oracle in Softbank ter naznanil zavezništvo pri razvoju umetne inteligence. Projekt Stargate bo po njegovih besedah največji naložbeni projekt na področju umetne inteligence doslej.

Na srečanju z glavnim izvršnim direktorjem Softbanka Masayoshijem Sonom, glavnim izvršnim direktorjem OpenAI Samom Altmanom in soustanoviteljem Oracla Larryjem Ellisonom, ki so naznanili do 500 milijard dolarjev vlaganj v projekt v naslednjih štirih letih, je Trump dejal, da želi umetno inteligenco zadržati v ZDA.

V okviru projekta Stargate bodo najprej vzpostavili podatkovne centre v Teksasu, poroča televizija CNBC. Projekt bo vodil Son, pri njem pa bodo sodelovali tudi Microsoft, Nvidia in Arm.

Trump je dejal, da želi umetno inteligenco zadržati v ZDA. Foto: Guliverimage

OpenAI je prek omrežja X sporočil, da bo projekt pomagal k ponovni industrializaciji ZDA ter zagotovil strateške zmogljivosti za zaščito nacionalne varnosti ZDA in zaveznikov.

"Projekt bo zagotovil izjemne investicije in bo postal največji projekt vlaganj v infrastrukturo umetne inteligence v zgodovini," je dejal Trump.

Trump je v ponedeljek po prisegi med drugim podpisal izvršni ukaz, ki je odpravil zahteve, da tehnološka podjetja pri razvoju umetne inteligence poročajo zvezni vladi o varnostnih ukrepih in skupaj z vlado razvijejo vodila pri razvoju.

8.17 Trump nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost odvzel zaščito tajne službe

Novi ameriški predsednik Donald Trump je v torek sklenil, da nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton ne bo več užival zaščite tajne službe, ki jo je dobil potem, ko naj bi Iran načrtoval njegovo usmrtitev. Trump je novinarjem v Beli hiši dejal, da zaščita tajne službe ne bi smela biti dosmrtna.

Bolton je bil poldrugo leto Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, kasneje pa je postal njegov kritik. Zaščito tajne službe je dobil leta 2021, ko so ameriški obveščevalci ugotovili, da mu Iran streže po življenju.

"Mislim, da je dovolj dolgo imel zaščito. Ne moremo varovati ljudi do konca njihovega življenja," je novinarjem v Beli hiši dejal Trump. Boltona je označil za neumneža, ki je zapletel ZDA v vojne na Bližnjem vzhodu.

"Sem razočaran, ne pa tudi presenečen, da mi je predsednik Trump ukinil zaščito tajne službe," je v odzivu navedel Bolton, ki je bil med pobudniki vojne proti Iraku leta 2003 v času vlade predsednika Georgea Busha mlajšega.

"Grožnja ostaja, kot priča tudi nedavna aretacija osebe, ki je skušala organizirati umor predsednika Trumpa. Američani lahko sami presodijo, ali je predsednik sprejel pravo odločitev," je še sporočil Bolton.

8.10 Gledanost Trumpove inavguracije v ZDA najnižja od leta 2013

Gledanost prisege 47. predsednika ZDA Donalda Trumpa na položaj je v ZDA dosegla 24,6 milijona televizijskih gledalcev in je bila po podatkih podjetja Nielsen najnižja od druge inavguracije predsednika Baracka Obame leta 2013.

Prvo Trumpovo prisego si je leta 2017 po podatkih Nielsena ogledalo 30,6 milijona ljudi, prisego Joeja Bidna leta 2021 pa 33,8 milijona ljudi.

Zaradi hudega mraza v Washingtonu se je Trump odločil, da bo prisega potekala v kongresni palači, slovesna parada pa namesto po aveniji Pensilvanija v športni dvorani Capital One. Trump je prejšnji teden dejal, da bo lahko zaradi tega več ljudi spremljalo slovesnost po televiziji.

Največ, 10,9 milijona gledalcev je slovesnost spremljalo na televiziji Fox, po podatkih Nielsena pa je bila večina vseh gledalcev - 17,4 milijona - starejših od 55 let.

7.23 Trump tudi EU grozi s carinami

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek tudi Evropski uniji zagrozil s carinami, ki so po njegovih besedah edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij med ZDA in EU. Nakazal je še, da bi lahko desetodstotne carine na uvoz iz Kitajske začele veljati že 1. februarja, ko napoveduje tudi uvedbo carin za Mehiko in Kanado.

"Z nami ravnajo slabo, zelo slabo. Tako da se jim obetajo carine," je na novinarski konferenci v Beli hiši glede EU dejal Trump. "Brez tega ni pravičnosti," je dejal novi ameriški predsednik, ki ga moti trgovinsko nesorazmerje med stranema.

Že dan prej je Trump tarnal zaradi trgovinskega primanjkljaja, češ da EU ne uvaža zadosti ameriških izdelkov, zlasti avtomobilov in kmetijskih proizvodov. To naj bi želel "izravnati" bodisi z uvedbo carin bodisi s spodbudo za nakup več nafte in plina, poročajo tuje tiskovne agencije.

Oster trgovinski spor je med ZDA in EU izbruhnil že v času Trumpovega prvega mandata. Ameriški predsednik je leta 2018 uvedel carine na uvoz jekla in aluminija, EU pa se je odzvala s povračilnimi carinami na ameriške proizvode, med drugim burbonski viski in motorna kolesa Harley Davidson.

EU se je odzvala s povračilnimi carinami na ameriške proizvode, med drugim na burbonski viski in motorna kolesa Harley Davidson. Foto: Jani Nendl

Trump je v torek ponovil grožnje s carinami tudi glede Kitajske. "Razmišljamo o desetodstotnih carinah za Kitajsko, ker pošiljajo fentanil v Mehiko in Kanado," je dejal in pri tem omenil enak razlog kot že v preteklosti.

Na vprašanje, kdaj bi lahko te carine uvedli, je dejal, da je "datum, o katerem razmišljajo, 1. februar". Prav ta datum je ta teden že omenil kot možnega za uvedbo 25-odstotnih carin proti Kanadi in Mehiki, ki ju obtožuje, da ne ustavita nezakonitega priseljevanja in tihotapljenja fentanila v ZDA.

7.21 Zvezne agencije morajo pripraviti seznam delavcev 

Raznolikost, pravičnost in vključenost so organizacijski okviri za spodbujanje pravične obravnave in polno sodelovanje vseh ljudi, zlasti skupin, ki so bile v preteklosti premalo zastopane ali diskriminirane na podlagi identitete ali invalidnosti.

Kadrovski urad zvezne vlade je vsem ameriškim zveznim agencijam naročil, naj do konca delovnega dne danes vse zaposlene na področju DEI pošljejo na plačan dopust in do istega roka umaknejo vse javne spletne strani, ki se osredotočajo na DEI.

Agencije morajo prav tako preklicati vsa usposabljanja, povezana z DEI, in prekiniti vse s tem povezane pogodbe.

Zvezne agencije morajo do četrtka pripraviti seznam zveznih uradov in delavcev DEI, do petka prihodnji teden pa pripraviti načrt za izvedbo ukrepa zmanjšanja števila zaposlenih.

Cilj ukrepa je izničiti prizadevanja DEI po vsej državi, ki so po mnenju konservativnih kritikov diskriminatorne do skupin, ki niso pripadniki manjšin, kot so beli moški.

Trumpov predhodnik Joe Biden je vsem agencijam naložil, da pripravijo načrt za raznolikost ter izdajo letna poročila o napredku. Vlada je prvo poročilo o napredku DEI objavila leta 2022. V njem je ugotovila, da zvezna vlada zaposluje 60 odstotkov belcev in 55 odstotkov moških, na najvišjih vodstvenih položajih pa 75 odstotkov belcev in 60 odstotkov moških.

Novice Danska zavrača Trumpove ozemeljske težnje po Grenlandiji

Novice Kriptovaluti Donalda in predvsem Melanie Trump doživeli globok padec

Novice WHO obžaluje odločitev o umiku ZDA iz organizacije

Trendi Vse več oči je uprtih v vnukinjo Donalda Trumpa

Novice Trump bo Putinu ukazal, naj konča vojno