Ponedeljek, 20. 5. 2024, 13.10
7 mesecev
Simon Hočevar, intervju
Simon Hočevar, oče in trener čudežnega najstnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
Simon Hočevar prejema čestitke po zmagi svojega sina.
"Dokler mu vse to uspeva, ga pustim," je o predanosti svojega sina povedal Simon Hočevar, oče in trener Žige Lina Hočevarja, ki je pri komaj 16 letih presenetil vse in postal kar dvakratni evropski prvak v kanuju na divjih vodah. Ob tem ne pozabi povedati, da ima za uspehe hčerke in sina veliko zaslug tudi žena Tanja.
Simon Hočevar, oče in trener novopečenega šele 16-letnega evropskega prvaka Žige Lina Hočevarja, nam je svojega sina predstavil v nekoliko drugačni luči. V njihovi družini je zelo uspešna tekmovalka tudi njegova sestra Eva Alina Hočevar, ki bo letos tekmovala na olimpijskih igrah v Parizu. Simon Hočevar, ki je bil tudi sam evropski prvak, nam je razkril še nekaj skrivnosti svojega sina in poudaril, da je veliko bolj predan športu, kot je bil on sam. Uspehe svojih otrok sprejema precej mirno in ne kaže veliko čustev. Kaj se dogaja v njem, najbolje ve samo on.
Ob rezultatski eksploziji, potem ko je Žiga Lin v kanuju v posamični konkurenci postal evropski prvak, pozneje pa se je z zlatom okitil še v ekipnih vožnjah, nam je Simon zagotovil, da bo Žiga tudi po tem ostal na realnih tleh in da dobro ve, kje in koliko ga lahko obremeni. Ob tem ne pozabimo, da je Žiga srednješolec in da ima ob vseh treningih in tekmovanjih še šolske obveznosti.
Simon Hočevar je bil tudi sam nekdaj vrhunski tekmovalec.
So se vam ob uspehu sina vrnili spomini, ko ste leta 1996 sami postali evropski prvak?
To je težko primerjati. Jaz sem takrat tekmoval in poskušal sem narediti vožnjo, kot jo je bilo treba. Uspelo mi je in takrat sem premagal vse najboljše. Tokrat sem imel drugačno funkcijo in je bilo več na Žigi kot na meni. S svojimi izkušnjami in znanjem mu skušam pomagati. Bil je zelo sproščen. In glede na to, da je letos v kanuju tukaj že zmagal, bil drugi v Bratislavi, sem vedel, da je sposoben narediti dobro vožnjo. Tudi na treningih je delal takšne vožnje, da lahko samo gledaš. Ampak da je zdržal v tej konkurenci ... vsa čast.
Vam je bilo težje tekmovati ali je težje biti trener, ko z brega spremljate svojo hčerko in sina?
Drugače je, ampak lažje sem bil tekmovalec kot danes trener. Vsako leto se tudi kaj novega naučim. Kot tekmovalec sem bil jaz tisti, ko sem moral vse izvesti. Zdaj pa poskušam pomagati, da bo on vse izvedel. Na koncu je težje gledati nekoga, kako tekmuje. Je pa veliko zadovoljstvo in dober občutek, ko nekdo opravi nalogo tako, kot je treba.
Žiga Lin Hočevar še kot otrok. Že takrat je vedel, kaj mora delati.
Nam lahko zaupate, kaj Žigo najbolj krasi kot športnika?
Predvsem to, da uživa. Spominjam se ga še kot mulca, ko sem ga učil veslati in sva skupaj veslala v dvojcu. Včasih je bilo treba kaj rešiti in sem posredoval. Takrat se je obrnil in mi dejal: 'Ne delaj tega. Jaz vem, kaj je treba narediti.' Njemu je povsem jasno, kaj mora narediti. Kot mu je bilo jasno, ko je igral hokej. Bil je v vratih in je postavljal svoje soigralce. Hokejski trener mi dejal, da mu ni treba nič delati, ker Žiga točno ve, kaj mora narediti. Predanost, želja, volja in energija, ki jih da v šport, so res nore. Res se je pripravljen osredotočiti in vse vložiti v to.
Bolj kot vi, ko ste bili še tekmovalec?
Da, veliko bolj kot jaz. Mi smo to jemali drugače. Z vsakim olimpijskim ciklusom je vse bolj profesionalno. Več je treba vložiti in manjše so razlike. On temu sledi in tukaj se mi zdi, da ima največjo prednost. In to, kar dela, dela res z veseljem. Evo (Žigova sestra, op. p.) je treba nazaj držati, njega pa še bolj. Dokler mu vse to uspeva, ga pustim. Ko vidim, da je preveč, ga ustavim.
Zdi se, da ima zmagovalno miselnost. Je bil že od nekdaj takšen?
Da, vedno je bil takšen. Kateregakoli športa se je lotil, je bil v svoji generaciji sposoben zmagati. Premajhen je, da bi bil dober v hokeju, zato se je tudi odločil za kajak. Sam je ugotovil, da ne more biti dober v hokeju, ker je premajhen. Dejal mi je, da ne bo mogel biti vratar v ligi NHL, ker je premajhen. Če se tega zaveda pri 12 letih, kaj naj bi naredil. Pogovorili smo se in je bilo v redu. Spominjam se, da je bil Tomaž Vnuk takrat razočaran.
Simon Hočevar v družbi Petra Kauzerja
Za takšnim uspehom je verjetno veliko dela. Dejali ste, da ga morate včasih držati nazaj. Kako mu pri njegovih 16 letih daste pravo mero treningov?
Ko sem sam treniral, smo ogromno veslali in naredili ogromno treningov. Časi so se spremenili, danes je trening intenzivnejši, malenkost krajši, ampak še vedno moraš biti pri stvari. Spremenila se je tudi družba. Morda je danes eden od stotih takšen, kot smo bili mi. Mi smo šli in smo naredili trening. Danes je tega premalo. Jaz dam vsem isto možnost, a od 15 ostanejo trije, ki so pripravljeni trenirati, in še od tega bosta dva, ki bosta res trenirala. Žigo vedno zanima, kaj bo delal. Današnja digitalizacija je šport zapeljala v povsem drugo smer. Obema in tudi drugim v klubu poskušam dopovedati, da če želiš biti dober, je treba tudi fizično kaj narediti, ne pa samo govoriti, gledati in analizirati. Na primer, Žiga bo šel sam teč in zanimalo ga bo, kako hitro bo tekel. Zanima ga, kaj bo naredil v čolnu, fitnesu in kaj bo naredil pred tekmo. Treh četrtin mladine to ne zanima več. Res je, jaz sem mu pokazal, kaj je treba narediti, če želiš biti dober. Od doma je treba imeti pravo podporo in smernice, če želiš biti dober.
Bo po vseh teh uspehih Žigo težje držati v pravi smeri? Že danes kaj razmišljate o tem?
On sam se bo zapeljal v to. Mislim, da ni nobene bojazni, ker bo ostal na realnih tleh. On bo še naprej delal. Potrebuje samo informacijo, kaj je treba narediti. Mislim, da je trdno na tleh. Če ga bo kaj zaneslo, pa mu bomo seveda pomagali.
"Predanost, želja, volja in energija, ki jih da v šport, so res nore."
Žiga tekmuje tudi na mladinskih tekmovanjih. Ali boste po teh uspehih razmislili, da bi kakšno tekmo izpustil?
Ne. V kajaku je še vedno zelo malo tekem. Če se pozimi dobro pripravljaš, je potem najlepše tekmovati. Lepše je tekmovati kot trenirati. Nima smisla, da se umakneš in treniraš. Zakaj? Vsaka tekma je dober trening. Seveda je treba po takšni tekmi narediti premor, preklopiti in počakati. Točno vem, koliko in kje ga lahko obremenim. Mislim, da ne bo težav. Vsaj upam, da jih ne bo.
Sta sicer tudi kot oče in sin povezana?
On ve, da mu pomagam in stojim za njim. Eva in Žiga se zavedata, da jima bom stal ob strani. To je nekaj običajnega, oba vesta, da imata doma veliko podporo.
Tanja Hočevar
Verjetno morate biti doma dobro organizirani, da stvari normalno potekajo? Tudi vaša žena Tanja je vpeta v kariero vajinih otrok.
Moram povedati, da se morata zahvaliti tudi Tanji. Ona pomaga predvsem takrat, ko kaj zaškriplje. Težko je biti vsak na svoji strani. Tanja ima velikokrat modre odločitve. Ko prideta oba domov utrujena, pomagava oba. Ona še več kot jaz. Ampak, ko kdaj kaj zaškriplje, velikokrat prevzame odgovornost in je mediator. Včasih je težko in ni vedno tako preprosto, kot si nekateri mislijo. Na tekmi se vidi samo odraz dela pred tem.
Preberite še:
