Janja Garnbret
Sobota, 10. 8. 2019, 9.11
4 leta, 8 mesecev
Pred svetovnim prvenstvom v športnem plezanju (11. 8.-21. 8. 2019)
Selektor ne vidi razlogov, zakaj se Janji načrt ne bi posrečil #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
Slovenski športni plezalci in plezalke so dobro pripravljeni na svetovno prvenstvo. Zadnje dni so pospešeno trenirali tudi na Japonskem. Na fotografiji so v družbi legendarnega japonskega plezalca Judžija Hirajame.
V nedeljo, 11. avgusta 2019, se bo s kvalifikacijami deklet v balvanskem plezanju (ob 3. uri) v Hačiodžiju na Japonskem začelo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Tekma v kombinaciji vseh treh disciplin (težavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja) bo ključna za uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu leta 2020, kjer bo športno plezanje sploh prvič del olimpijskega programa. O tem, kako potekajo zadnje priprave v deželi vzhajajočega sonca, kako se slovenski tekmovalci privajajo na časovno razliko in, predvsem, kakšne so njihove možnosti za izstopajoč rezultat, smo se pogovarjali z Gorazdom Hrenom, selektorjem slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Pred športnimi plezalci je vrhunec sezone - svetovno prvenstvo v Hačiodžiju na Japonskem, kjer bodo razdelili prvih sedem olimpijskih vozovnic za Tokio 2020 v moški in ženski konkurenci. Uspeh sezone ali kariere bo lovilo tudi 13 slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi Janja Garnbret, s prvim mestom na mednarodni lestvici glavna favoritinja za zmago na kombinacijski tekmi.
Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju: Zaradi pritiska olimpijskih kvalifikacij bodo pričakovanja na tem SP še toliko večja, poleg tega se je v zadnjem obdobju zgodilo nekaj stvari, ki niso bile potrebne, od težav s hrbtom Anžeta Peharca, poškodbe in konca sezone za Katjo Kadić do bolečin v kolenu Mie Krampl.
Slovenska reprezentanca je na Japonsko pripotovala v začetku tedna. Kako so vas sprejeli gostitelji, so vam pripravili kakšno posebno dobrodošlico? Na družbenih omrežjih francoske reprezentance je bilo mogoče zaslediti, da so se udeležili delavnice izdelovanja značilnih japonskih origamijev ... Ste bili tudi vi deležni takšnih 'obveznosti'?
Ne, ne, Francozi so bili prve dni na treningu povsem drugje kot mi, kjer ni bilo pretirano veliko športnikov. Pogosto se zgodi, da taki dogodki postanejo preveč intenzivni in se sprevržejo v moteče obveznosti, kar nam pred tekmami nikakor ne ustreza.
Slovenski plezalci in plezalke so že v hotelu, kjer bomo do konca tekmovanja in kjer je že nastanjenih več reprezentanc.
Seveda pa so nas zelo veseli v telovadnicah, kjer treniramo, ampak nič posebnega. Lastniki prosijo za kakšno skupno fotografijo, si ogledajo, kako plezamo, in to je to. Verjetno se vsakemu malo bolj znanemu plezalcu dogaja podobno.
Kakšni so pogoji za trening, kako hitro ste se privadili na časovno razliko (japonski standardni čas je sedem ur pred srednjeevropskim, op. a.)?
Na prvih treningih so bili tekmovalci še nekoliko "podrti" od potovanja, a nas je trening dobro prebudil oz. aktiviral, tako da smo zdaj že v polnem zagonu.
Je v mestu čutiti, da poteka svetovno prvenstvo?
V samem mestu ni kakšnega posebnega občutka tekmovanja oz. se ne zdi, da bi mesto dihalo s svetovnim prvenstvom, seveda pa so povsod izobešeni plakati in poteka promocija dogodka. To je preprosto preveliko mesto s preveč prebivalci (v mestu Hačiodži živi okrog 578 tisoč prebivalcev, op. a.), da bi to vplivalo na splošno populacijo.
Pred lanskim svetovnim prvenstvom v Innsbrucku ste zelo odločno napovedali lov na medalje in naslove svetovnih prvakov, letos ste bili pred odhodom v Hačiodži nekoliko bolj zadržani. Ste samo dajali tak vtis?
Večkrat sem zasledil oziroma celo prebral, da sem glede napovedi vedno zelo zadržan. Mogoče sem lani pred Innsbruckom naredil izjemo in to, kar mislim in kar se mi je glede na rezultate zdelo povsem pričakovano, povedal bolj naglas. Ne vem, zakaj bi skrival svoja pričakovanja.
Kar zadeva letošnje prvenstvo, pa takole: zaradi pritiska olimpijskih kvalifikacij bodo pričakovanja še toliko večja, poleg tega se je v zadnjem obdobju zgodilo nekaj stvari, ki niso bile potrebne, od težav s hrbtom Anžeta Peharca, poškodbe in konca sezone za Katjo Kadić do bolečin v kolenu Mie Krampl.
Kar zadeva Janjo in njen zdrs v polfinalu Chamonixa, me niti malo ne skrbi. Kar kaže na treningih, je izjemno.
Kako zahteven, težaven in stresen je bil izbor tekmovalcev, ki so si izborili mesto na svetovnem prvenstvu? V Hačiodži jih je odpotovalo 13, največ dva v moški in ženski konkurenci se bosta lahko uvrstila na olimpijske igre prihodnje leto. Tudi kandidatov za nastop na SP je bilo verjetno več kot prostih mest.
Izbor tekmovalcev je po eni strani moja služba, po drugi pa gre za izredno nehvaležno in stresno delo.
Trenutno imamo to srečo, da so naši tekmovalci tako uspešni, da imamo na voljo dodatne kvote. Skoraj se ne zgodi, da na tekmo ne bi šel tekmovalec ali tekmovalka, ki je na res visoki ravni. Če bi bil sistem prijav na tekmovanja drugačen, pa bi bil položaj lahko zelo neprijeten.
Zdaj so tekmovalci, ki na mednarodni lestvici zasedajo mesta med prvih deset, samodejno uvrščeni na tekmovanje.
Z lanskega svetovnega prvenstva so se slovenski športni plezalci in plezalke vrnili s šestimi odličji. Garnbretova je zmagala v balvanih in kombinaciji ter bila druga v težavnosti, Gregor Vezonik pa je navdušil s 3. mestom v balvanih. Odlična sta bila tudi paraplezalca Tanja Glušič in Gregor Selak, ki sta se iz Innsbrucka vrnila z bronom.
Na svetovnem prvenstvu bo nastopilo 13 slovenskih plezalk in plezalcev, od tega jih bo sedem nastopilo v kombinaciji.
Vztrajamo pri tem, da tekmovalci predvsem pilijo svoje paradne discipline, saj jim to daje več možnosti za uvrstitev na olimpijske igre (kombinacija je zmnožek vseh treh disciplin športnega plezanja: težavnostnega, balvanskega in hitrostnega, op. a.). Bolje je izstopati v dveh disciplinah kot biti v vseh treh povprečen.
Kakšni so rezultatski cilji na svetovnem prvenstvu? Če tokrat niste preveč zadržani … Janja Garnbret je na vprašanje, ali meri na naslove svetovne prvakinje v kar treh disciplinah, odgovorila, da bi bilo to tako sanjsko, da si o čem takem sploh ne upa razmišljati.
Janja je vrhunsko pripravljena, zato ne vidim razlogov, da se ji ta načrt ne bi posrečil. Če bi merila na manj kot to, si mogoče ne bi zastavila dovolj visokega cilja. Zmaga v treh disciplinah bil bila samo ena stopnička višje kot lani in ne vem, zakaj ji to ne bi uspelo.
Tudi če se ji v eni disciplini nastop ne bi posrečil, pa to še ne bi bil konec sveta. Še vedno so tu balvani in težavnost, v sami kombinaciji pa je znano, da se karte lahko zelo hitro premešajo.
Tudi Vita Lukan, Mia Krampl in Lučka Rakovec imajo z nekaj sreče ob idealnem scenariju povsem realne možnosti za uvrstitev na olimpijske igre že kar zdaj, na svetovnem prvenstvu. Seveda enako velja za Jerneja Krudra, najbolj univerzalnega v naši moški vrsti in tudi najboljšega v hitrosti. Če bi mu ustrezala tudi postavitev, je vse mogoče.
Anže Peharc ter aktualni svetovni prvak v težavnosti in kombinaciji Jakob Schubert.
Potem pa sta tu še Domen Škofic in Anže Peharc, ki imata prav tako možnost, da bi že na Japonskem lovila olimpijsko vozovnico, seveda z zelo dobrim plezanjem v paradni disciplini in nekaj sreče v preostalih dveh. Ampak vseeno to še zdaleč ni lahka naloga za kogarkoli, saj se je treba najprej uvrstiti v kvalifikacijski krog, torej med najboljših 20, šele nato je na vrsti finale.
Verjamem pa, da imajo vsi omenjeni zelo dobre možnosti za uvrstitev na kvalifikacijsko tekmo novembra letos v Toulousu v Franciji.
Seveda pa si želim tudi, da bi se Gregorju Vezovniku posrečil tak nastop kot lani na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku (3. mesto v balvanih).
Gregor Vezonik bo nastopil samo v balvanih. Lani je bil na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku odličen tretji.
Odkar je znano, da bo športno plezanje končno uvrščeno na olimpijske igre, je deležno precej več pozornosti kot prej. Kako je dejstvo, da je športno plezanje postalo olimpijski šport, spremenilo samo plezalno krajino v Sloveniji?
Pravzaprav se je zgodila verižna reakcija. Po eni strani se je spremenil odnos Olimpijskega komiteja Slovenije do nas, tudi za medije smo postali bolj zanimivi, ne vidim pa razlik v tekmovalnem smislu. Tekmovalcev ni bistveno več kot prej, je pa ogromno otrok, ki so se začeli ukvarjati s plezanjem. A treba se je zavedati, da je pot od otroških kategorij do vrhunske ravni zelo dolga.
V vzhodni in zahodni ligi imamo ogromno tekmovalcev. V enem dnevu tekmuje približno 600 otrok, medtem ko v kategoriji cicibanov na državnem prvenstvu letos ni bilo bistveno več otrok kot prejšnja leta.
Velik korak v razvoju plezanja v Sloveniji so tudi televizijski prenosi tekem svetovnega pokala v plezanju. Veliko ljudi mi reče, da so prvič gledali tekmo v plezanju in bili ob tem navdušeni.
Tudi sicer se je plezalna scena v Sloveniji na splošno okrepila. Več ljudi zbere pogum in odpre telovadnico, česar si pred nekaj leti ne bi upali, vsaj večje ne, saj so bili stroški previsoki. Danes rekreativno pleza ogromno ljudi in vložki v nove telovadnice se vsekakor obrestujejo.
Čeh Adam Ondra je v svetovnem pokalu prvič nastopil pri 16 letih in na balvanski tekmi zasedel 3. mesto.
Fenomen Primoža Rogliča se v plezanju najbrž ne more zgoditi.
Pred leti je bilo še mogoče, da se je plezalcu uspelo prebiti na vrh, tudi če se je s plezanjem začel ukvarjati ob koncu osnovne šole, v tem trenutku pa se mi to zdi skoraj nemogoče.
Danes se 16-letniki že uvrščajo v finale svetovnega pokala, nekateri pri teh letih že zmagujejo in jih zamika plezati še v skali. Takih primerov je kar nekaj, od Adama Ondre do Chrisa Sharme in pokojnega Davida Lame, Janje Garnbret, Johana Ernsta in prihajajočega novega vala.
Moralo bi iti za res izreden talent, ki smo ga spregledali.
Slovenski predstavniki na SP v Hačiodžiju:
V vseh posameznih disciplinah in kombinaciji bodo nastopili:
Janja Garnbret (Šaleški AO)
Mia Krampl (AO PD Kranj)
Lučka Rakovec (PK FA)
Vita Lukan (ŠPO PD Radovljica)
Jernej Kruder (ŠPO PD Celje Matica)
Anže Peharc (AO PD Kranj)
Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica).
Specialisti za težavnost:
Mina Markovič (ŠPK Plus)
Tjaša Kalan (AO PD Kranj)
Martin Bergant (PK Škofja Loka)
Luka Potočar (ŠPO PD Radovljica)
Specialisti za balvane:
Urška Repušič (ŠPO APD Kozjak)
Gregor Vezonik (AK Ravne)
Spremljevalci: Gorazd Hren (selektor in trener), Luka Fonda (trener), Urh Čehovin in Peter Hribar (fizioterapevt)
