Janja Garnbret
Sreda, 25. 3. 2020, 11.33
4 leta, 7 mesecev
Janja Garnbret podpira odločitev o prestavitvi olimpijskih iger
Plezalna zvezdnica: Najbolj pogrešam svobodo, da greš ven, kamorkoli si zaželiš #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
Janja Garnbret podpira prestavitev termina poletnih olimpijskih iger, a priznava, da ji je odločitev pošteno premešala načrte.
Šestkratna svetovna prvakinja Janja Garnbret bi na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu veljala za prvo favoritinjo v športnem plezanju, panogi, ki bi letos poleti morala doživeti svoj debi. A kot je Mednarodni olimpijske komite sporočil včeraj, bodo ljubitelji športnega plezanja na to morali počakati še leto dni. Kaj o prestavitvi olimpijskih iger, kar se bo zgodilo prvič v vsej olimpijski zgodovini, pravi prva zvezdnica plezalnega športa, kako doživlja karanteno, kaj pogreša in napoveduje?
Kako ste si uredili življenje v karanteni? Vsi si poskušamo ustvariti neko rutino, je tudi pri vas po tej strani drugače kot prej?
Pravzaprav je vse bolj kot ne po starem. Zjutraj vstanem in grem trenirat.
Imam to srečo, da sva z Domnom (partnerjem, plezalcem Domnom Škoficem, op. p.) v svojem plezalnem centru še ravno pravi čas postavila del balvanske stene in nanjo montirala grife, stena za hitrost je bila postavljena že prej. To pomeni, da lahko vsaj malo plezava in vzdržujeva formo ter ohranjava plezalne občutke.
"Po eni strani sem žalostna in razočarana, saj sem se resnično veselila letošnjega poletja, po drugi strani pa se zavedam, da je to najboljša poteza, kar so jih pri Mednarodnem olimpijskem komiteju lahko potegnili."
Kako ste sprejeli včerajšnjo novico o prestavitvi olimpijskih iger?
Ni me presenetilo, takšno odločitev sem pričakovala, čeprav je res trajalo celo večnost, da so jo sprejeli.
Po eni strani sem žalostna in razočarana, saj sem se resnično veselila letošnjega poletja, po drugi strani pa se zavedam, da je to najboljša poteza, kar so jih lahko potegnili. Povsem podpiram Mednarodni olimpijski komite pri tej odločitvi.
Po eni strani mi je odleglo, da zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Prej je bilo vse skupaj negotovo – po eni strani poskušaš trenirati, hkrati pa si nervozen, ker ne veš točno, zakaj treniraš.
Trenutno je pomembno samo to, da ostanemo zdravi in poskrbimo za to, da tudi ljudje okrog nas ostanejo zdravi.
Sicer pa je moj cilj še vedno enak – to so olimpijske igre in temu se bom posvečala. Če bomo do cilja prišli prihodnje leto, pa bomo pač prihodnje leto. Načrt treningov se bo sicer spremenil, a tako pač je.
Prvič v zgodovini olimpijskih iger so igre prestavili.
Vam ustreza, da imate zdaj še ogromno manevrskega prostora oziroma časa za dodatno izboljševanje forme, ali je zdaj tega preveč in bi v tem času morda lahko napredovale tudi tekmice? Motivacija najbrž ne bo vprašljiva.
Ne, z motivacijo ne bo težav, tako ali tako najraje plezam, treniram in tekmujem. Težava je trenutno samo to, da je bilo do zdaj vse posvečeno letošnjim olimpijskih igram, vse sem podredila temu cilju, vse treninge usmerila samo v to, da bom poleti v najboljši formi. Zdaj je kar naenkrat vse drugače.
Po eni strani pa mi je všeč, ker se bom lahko dodatno izboljšala in izpopolnila …
Sicer pa je tako, da vsi, čeprav smo v karanteni, treniramo oz. poskušamo trenirati doma. Vsak ima doma vsaj neko manjšo steno, ne gre za to, da bi zdaj kar ostali brez vseh možnosti za trening.
In da odgovorim na vaše vprašanje, ne bi rekla, da je prestavitev olimpijskih iger zame nujno slaba stvar.
"Čeprav smo v športniki v karanteni, vsi treniramo oz. poskušamo trenirati doma. Vsak ima doma vsaj neko manjšo steno, ne gre za to, da bi zdaj kar ostali brez vseh možnosti za trening."
Glede vaših tekmic – zanimivo, na Japonskem vsi trenirajo običajno. Tudi Mia Krampl, prav tako potnica na olimpijske igre, trenira v Tokiu, tam so vse plezalne dvorane odprte kot ponavadi.
Da, kolikor vem, je na Japonskem vse običajno. Kot vidim na Instagramu, vsa dekleta trenirajo nespremenjeno.
Sem pa nekje zasledila, da na Japonskem niso tako množično testirali ljudi, da ne bi izbruhnil vsesplošni preplah in bi igre še vedno lahko izpeljali.
Tudi sami ste bili v začetku tega leta s trenerjem Romanom Krajnikom na Japonskem. Takrat se je tudi v Sloveniji že govorilo o koronavirusu in njegovi nalezljivosti, kako je bilo to občutiti v deželi vzhajajočega sonca?
Takrat še ni bilo nobene panike, se je pa ta začela kmalu zatem, ko sva midva odpotovala domov. Kmalu zatem so na Japonskem zaprli šole in vse je bilo precej strožje kot prej. Je pa res, da so nekateri že v času najinega obiska nosili zaščitne maske, a to na Japonskem ni nič nevsakdanjega.
Delo s trenerjem Romanom Krajnikom zdaj poteka na daljavo.
Kako zdaj poteka komunikacija z vašim trenerjem?
Roman mi pošlje načrt, potem pa se slišiva po telefonu pred in med treningom ter po njem. Z Domnom se snemava in mu potem pošljeva posnetke, ki jih analizira in predlaga morebitne izboljšave.
Si boste zdaj, ko ste kar naenkrat dobili dodatno leto časa za trening, privoščili kaj počitka, lenarjenja?
Ne, nikoli (smeh, op. p.).
Kako sicer preživljate karanteno? Si privoščite kaj svežega zraka?
Samo na poti do centra, ki je v neposredni bližini Domnove hiše (v Vrbnjah pri Radovljici, op. p.). Sicer pa se večinoma zadržujeva doma in v centru, kjer poprimeva za delo, kakršnokoli že. Dela je kar dovolj, se vedno najde.
Kdaj ste se nazadnje družili z ljudmi zunaj svoje hiše?
(Smeh, op. p.) Občutek imam, da je minilo že sto let. Verjetno pred desetimi dnevi .
"K sreči imam Domna in je tako lažje preživeti čas."
Kaj najbolj pogrešate v karanteni, kaj vam manjka?
Pravzaprav nič, k sreči imam Domna in tako je lažje preživeti čas. Vseeno pa pogrešam skupne treninge, pa potovanja, tekme, no, predvsem pa to, da greš lahko svobodno ven, kamor si v tistem trenutku pač zaželiš.
In da se pogovarjaš z ljudmi …
Da, ne pa, da si mahaš od daleč, če morda koga srečaš.
Znano je, da izredno radi tekmujete. Verjamete, da boste letos sploh dobili priložnost v svetovnem pokalu?
Res ne vem. Za zdaj je odpovedana prva balvanska tekma v Švici, medtem ko tekme v Münchnu, ki je na sporedu maja, še niso odpovedali, a sem prepričana, da jo bodo prestavili.
Če bomo letos kaj tekmovali, bomo to po mojem mnenju počeli septembra.
Torej ravno prav za tekmo v težavnostnem plezanju, ki bo letos prvič v dvorani Stožice v Ljubljani (25. in 26. septembra).
Upam, da res. Res bi bilo zabavno, če bi bila ravno v Sloveniji prva letošnja tekma svetovnega pokala.
Garnbretova je letos že tekmovala in zmagovala. Na dan žena je slavila na mastersu Sudia Bloc v Nemčiji. Tretje mesto je pripadlo njeni reprezentančni kolegici Lučki Rakovec.
Ste pa letos vendarle imeli priložnost tekmovati. Na dan žena ste zmagali na mastersu Studia Bloc v Nemčiji. Se je bilo lepo vrniti v tekmovalno areno?
Da, bilo je super. Kot da nikoli sploh ne bi odšla. To je tekma, ki se je vsako leto zelo veselim, tako da je bilo res super.
Pet dni zatem smo v Sloveniji razglasili epidemijo. Kako je bilo glede virusa v Nemčiji? Tekmovali ste še pred polno dvorano.
Da, dobili smo sicer seznam ukrepov, kot sta umivanje rok in razkuževanje, ni pa bilo nobene panike. Tista tekma nas je ravno malo podražila, da smo začutili, kaj pogrešamo.
