Sreda, 12. 6. 2019, 16.01
5 let, 6 mesecev
Rožle Prezelj v vlogi varuha športnikov pravic
Odkar je varuh športnikovih pravic samostojen organ, se je število primerov povečalo
Nekdanji slovenski atlet in olimpijec Rožle Prezelj je predstavil poročilo o svojem delu varuha športnikovih pravic za lansko leto. Obravnaval je 42 primerov, kar je veliko več kot v prejšnjem obdobju, zapisal pa je pet poročil državnim organom za izboljšanje stanja.
Od aprila lani, ko je nastopil v novi, samostojni vlogi, je obravnaval 42 vlog. Pred tem je imel v štirih letih, ko je deloval pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), v vsem času okrog 100 vlog.
Število primerov se je povečalo
Devetintridesetletni Prezelj, še vedno je slovenski rekorder v skoku v višino, je na novinarski konferenci dejal, da se je število primerov povečalo, odkar je varuh samostojen organ. Imel je tudi veliko več osebnih obiskov športnikov, ne le telefonskih pogovorov ali stikov prek elektronskih sporočil.
Še vedno pa je po njegovem mnenju v športu premalo zavedanja, da se je na varuha mogoče obrniti tudi tedaj, ko kršitev še ni. Kot primer je Prezelj navedel, da je to mogoče narediti pred prestopnimi roki, prav plačevanje odškodnin klubov v primeru prehodov v drugega je bilo med najpogosteje obravnavanimi primeri. Lani je opravil tri mediacije, vpletene strani so težave tudi rešile.
Nanj se obračajo tudi starši šolarjev
Na OKS je naslovil poziv, naj svoje članice pozove k odgovornemu, preglednemu in zakonitemu delovanju. Obravnaval je tudi vprašanja, kako se pridobi status športnika v šolah. Dodal je, da so se športniki in njihovi starši nanj obrnili v primerih same kršitve zakonodaje in pravil ter poizvedovali, kako ravnati, preden so se odločili za konkretne korake. "To imam najraje in je tudi najbolj učinkovito za udeležence," je zatrdil Prezelj.
Opozoril je pomen petih priporočil, ki jih je pripravil pristojnim organom in v katerih se ne dotika posameznih primerov. V njih so napotki za sistemske in zakonodajne spremembe najpomembnejših vprašanj, ki so pomembna za razvoj slovenskega športa.
Prezljeva poročila
Prvo priporočilo je ureditev prestopov športnikov iz klubov in društev. Sledi zagotavljanje dostopnosti javne športne infrastrukture, tudi kar zadeva telovadnice. Te upravljajo šole, lastniki pa so občine, ki pogosto zaračunavajo visoke uporabnine, četudi so za gradnjo prejele veliko javnih in evropskih sredstev.
V tretjem je na OKS naslovil poziv, naj svoje članice pozove k odgovornemu, preglednemu in zakonitemu delovanju, "kar bo zmanjšalo število pritožb". Sledita stalen nadzor financiranja in preprečevanje dvojnega financiranja za eno samo vsebino iz javnih virov. Prezelj pa je na koncu tudi pozval k razmisleku o ustanovitvi neodvisnega arbitražnega organa za reševanje sporov v športu po zgledu Mednarodnega športnega razsodišča v Lozani.
Vlada ga je na položaj imenovala lani
"Varuh športnikovih pravic je namenjen tudi svetovanju in ob koncu poročila je Prezelj tudi konkretno navedel, kaj je bilo napačno ter kaj se da izboljšati in to na različne zakonodajne načine," je povedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Slovenska vlada ga je po predhodnem razpisu za varuha imenovala lani, delo je začel opravljati aprila 2018 v prostorih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Prej je delo varuha opravljal v okviru OKS in ga je na ta položaj predlagala komisija športnikov leta 2014.
"Že na svoji športni poti sem se srečeval z različnimi vprašanji, ne le s kršitvami, ampak velikokrat nisem vedel, kaj narediti in storiti v določenem položaju. Ponosen sem, da kot prvi varuh soustvarjam področje varovanja pravic v športu, tudi zato, ker sem po izobrazbi pravnik, pa je to zame še poseben izziv," je dejal Prezelj.
"To je prvo poročilo varuha športnikovih pravic, ki ga bo Prezelj predal predsedniku slovenske vlade, kot to določa zakon. V športu niso le uspehi, ampak so tudi temne plati. Varuh športnikovih pravic je namenjen tudi svetovanju in ob koncu poročila je Prezelj tudi konkretno navedel, kaj je bilo napačno ter kaj je mogoče izboljšati, in to na različne zakonodajne načine," je povedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.