Najtežje mu je bilo, ko se je poslavljal od družine

Za Benjamina Savška je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo stopil na najvišjo stopničko. Doma ima skoraj že vse medalje z največjih tekmovanj, a zdaj se je okitil še z zlatom na svetovnem prvenstvu v Pauju. Zlata medalja se lepo sveti, a pot do nje je bila za Benija vse prej kot lahka. Ne samo na tekmovalni, ampak tudi na osebni ravni.

V vodo sta letela oba, Benjamin Savšek in Jože Vidmar, njegov trener.

V vodo sta letela oba, Benjamin Savšek in Jože Vidmar, njegov trener. Foto: Nina Jelenc

Benjamin Savšek je športnik, ki živi za kanu na divjih vodah. Čeprav je na prvi pogled videti zadržan in preprost, se na progi spremeni v pravega borca. Dan po tem, ko je Peter Kauzer osvojil bron, je s sanjsko vožnjo osvojil naslov svetovnega prvaka. Daleč od tega, da je bila to zanj prva medalja z največjih tekmovanj. Benjamin ni samo športnik, ampak tudi ljubeč oče in mož. Med poletjem mu je na treningih družbo delala hčerka, za prihodnje leto upa oziroma ji je obljubil, da jo bo raje poslal na morje. Kot nam je povedal, je zdaj čas za družino.

Bi si lahko zamislili še boljšo vožnjo, kot je bila ta?

To je bila izjemna vožnja. Sploh mi še ni uspelo razmisliti o tem, kaj sem dosegel. Mislim, da mi bo šele čez dan ali dva jasno, kaj mi je uspelo. Občutki so izjemni. Presenetil sem samega sebe, da sem tako dobro opravil s takšno vožnjo. Sprožilo se je samo od sebe, tako da je letelo od štarta do cilja.

Vedel je, česa je sposoben. Vedel je, česa je sposoben. Foto: Nina Jelenc Leta 2014 ste bili že nekaj minut svetovni prvak, pa so vam ta naslov po naknadni sodniški odločitvi vzeli. Leto pozneje ste naslov izgubili za štiri stotinke. So bili tokrat na štartu kaj drugačni občutki?

Verjel in zaupal sem sam vase. Vedel sem, česa sem sposoben. Osredotočil sem se na svojo vožnjo, na vodo in na vrata. Želel sem biti čim hitrejši. Uspelo mi je. Seveda je bilo pred štartom nekaj dvomov, tako kot vedno. Dejstvo je, da se mora kar nekaj stvari ujeti, da ti uspe takšen rezultat. Res sem imel veliko željo, da mi uspe dober rezultat.

V napovedih pred velikim tekmovanjem nikoli ne izpostavljate rezultata, ampak si želite le dobre vožnje. Nam zaupate, ali je po tej vožnji v vas tlela želja po naslovu svetovnega prvaka?

Želja po tem je bila prisotna že kar nekaj časa. Dvakrat sem bil že svetovni podprvak in enkrat bronast, tako da sem si res želel enkrat zmagati. Tega nisem želel preveč izpostavljati, da si ne bi nalagal prevelikega pritiska. Potem se ne bi mogel posvetiti sami nalogi. Nisem sanjal zlate medalje, ampak takšno vožnjo in da bi bila, ko bi prišel v cilj, na semaforju številka ena (smeh, op. p.). To mi je zdaj uspelo.

Zanj je bila to sanjska vožnja. Zanj je bila to sanjska vožnja. Foto: Nina Jelenc

Proga v Pauju vam ustreza. Se vam zdi, da ste imeli na njej določene prednosti?

Morda mi bolj ustreza, ker je tukaj bolj divja voda. Proga je tudi precej podobna tacenski progi. To je bila morda moja prednost, ampak če se spomnim lanske tekme svetovnega pokala, sem izpadel že v polfinalu. Letos si tega nisem dovolil. V finalu sem "stisnil", kolikor je šlo, in uspelo mi je.

V petek nam je Peter Kauzer v pogovoru dejal: "Zdaj sem jim pokazal, kako se vozi progo." Vam je Petrova vožnja kaj pomagala

Točno tako. Prav on mi je dal v petek dodatno misliti. Odpeljal je izjemno dobro, tako da sem dobil dodatno željo, da bi tudi jaz tako dobro odpeljal. Sam pri sebi sem si mislil, da bi tudi meni lahko uspela takšna vožnja. Ob tej priložnosti bi Petru rad čestital. Škoda je, da ga je kazenski dotik postavil na tretje mesto. S takšno vožnjo bi si zagotovo zaslužil naslov svetovnega prvaka.

Peter je bil tudi prvi, ki vam je prišel čestitat. Prvi mu je čestital Peter Kauzer. Prvi mu je čestital Peter Kauzer. Foto: Nina Jelenc

Da, res je. Prišel je kar v šotor in me dvignil. S Petrom sva že dolgo časa "cimra". Tud zdaj smo bili s Petrom in Luko (Božičem, op. p.) skupaj v apartmaju. Očitno drug na drugega dobro vplivamo.

Komu ste poslali poljub, ko ste prišli v cilj?

Tega ne bi preveč izpostavljal, ampak tisti, ki jim je bilo to namenjeno, že vedo.

Benjamin, poleg vrhunskega športnika ste še oče dveh otrok, mož ... Verjetno vam vseh teh vlog ni lahko usklajevati z urnikom vrhunskega športnika.

Da, tako je. Iz dneva v dan se je treba boriti. Veliko sem odsoten od doma. Zaradi tega mi je še najtežje. Zdaj, ko imam že toliko uspehov za sabo, bom začel bolj uživati v nastopih. Upam, da bom lahko kdaj s seboj vzel družino, ki mi izredno veliko pomeni. V veslanju uživam in je del mojega življenja.

Benjamin Savšek Foto: Nina Jelenc

Na treninge ste morali poleti s seboj jemati tudi hčerko.

Da, res je. Hčerka je bila med poletnimi počitnicami z mano na vseh treningih, ki sem jih opravil doma. Včasih ji ni bilo lahko. Bila je z menoj, namesto da bi bila na morju. Za prihodnje leto sem ji obljubil, da ne bo več hodila z menoj, ampak jo bomo poslali na morje. Po sezoni bomo šli tudi vsi skupaj še na morje. Predvsem prihodnji mesec ali dva se bom več posvečal družini.

Ko že govoriva o otrocih, bo šel morda kateri po vaših stopinjah?

Sin doma vesla v kadi. Res je navdušen, saj vseskozi iz omare vleče mojo opremo in si jo oblači. Ko bo zrasel, se bo že sam odločil. Če se bo odločil za veslanje, ga bom podpiral, saj gre za izjemno lep šport. Tudi hčerko, če bo želela, ampak sin je res navdušen.

Zadnji uspeh bo moral še prespati. Zadnji uspeh bo moral še prespati. Foto: Boštjan Boh Znani ste kot bolj zadržani in pravi profesionalec. Postali ste svetovni prvak, bo zdaj kaj časa za proslavljanje?

Če povem po pravici, sem si malo oddahnil, saj je bila letos res dolga sezona. Vzel si bom mesec ali dva, da se res spočijem. Kot sem že rekel, se bom posvetil družini in se poveselil po vseh teh uspehih. Med sezono za to ni časa, ker že naslednji dan razmišljaš o novi tekmi.

Dosegli ste praktično vse, zdaj vam manjka le še olimpijska medalja. Vam je ta medalja dala dodaten motiv za prihodnje olimpijske igre?

Da, manjka mi še olimpijska medalja. Praktično imam doma že vse medalje, samo še srebrna z evropskega prvenstva mi manjka in v skupnem seštevku svetovnega pokala mi še ni uspelo zmagati. Veliko mi pomenijo te medalje, to zadnjo bom moral še prespati, saj se še ne zavedam, kaj mi je uspelo.

V vitrini mu manjka le še olimpijska medalja. V vitrini mu manjka le še olimpijska medalja. Foto: Nina Jelenc

Vemo, da je življenje profesionalnega kajakaša ali kanuista težko. Upate, da boste po naslovu svetovnega prvaka dobili kakšnega dodatnega sponzorja?

Upam, ampak moram povedati, da sem zelo hvaležen vsem svojim dozdajšnjim sponzorjem, ki me podpirajo že vrsto let in verjamejo vame. Res sem jim hvaležen za njihovo zaupanje. Verjamem, da se bodo odprla še kakšna nova vrata, vsekakor bom ostal zvest dozdajšnjim sponzorjem. Morda bo zdaj nekoliko bolje, vendar je treba delati naprej za nove uspehe. 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano