Pariz 2024
Torek, 30. 7. 2024, 7.42
3 mesece, 3 tedne
Odzivi na sporno sodniško odločitev glede Benjamina Savška
Jelenc: V kajakaškem svetu razhajanja o sojenju namernega odrivanja vratc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
Sodniška odločitev glede Benjamina Savška še vedno buri duhove.
Kazen, dosojena Benjaminu Savšku za odrivanje vratc v današnjem olimpijskem finalu v Parizu, je sicer v skladu s pravili v zadnjih letih, a glede tega v kajakaškem svetu obstajajo razhajanja, je pojasnil direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc. Vprašanje je, ali se s tem zasleduje izvorni vzrok nastanka pravila, je dodal.
Kot je povedal Andrej Jelenc, sicer član izvršnega odbora Mednarodne kajakaške zveze, so pravilo za namerno odrivanje vratc uvedli, da si tekmovalec ob vožnji zunaj linije vratc teh ne bi mogel približati z veslom. "V zadnjih letih je v veljavi interpretacija, da se vsak takšen dotik, kot ga je danes storil Savšek, sodi za namerno odrivanje, s čimer so sodnikom olajšali delo."
Zaradi tega je po njegovih besedah veliko razprav na mednarodni ravni. "Vodje ekip, trenerji in drugi, ki smo v bistvu del slalomske zgodbe, smo se večkrat s tehničnim odborom razhajali o tem namernem odrivanju," je dejal ter dodal, da trenuten način sojenja po njegovem mnenju ne zasleduje izvornega razloga, zaradi katerega so pravilo uvedli.
Razprava bo po včerajšnjem olimpijskem finalu v disciplini C-1 v Sloveniji najbrž dobila številne zagovornike vrnitve k ugotavljanju dejanske namere tekmovalca pri odrivanju vratc. Razplet finala je namreč za slovenskega predstavnika Savška pomembno krojila odločitev, da je namerno odrinil vratca.
S tem so mu prisodili veliko ostrejšo, 50-sekundno kazen, namesto zgolj dvosekundne za dotik vratc, s katero bi olimpijski prvak iz Tokia danes končal na tretjem mestu. Da se mu zdi odločitev nepravična, je po tekmi ocenil tudi Savšek, ki je bil v finalni vožnji pri petih vratcih v pravi liniji, a je ob nekoliko navpični drži čolna, kot je sam pojasnil, skušal loviti ravnotežje, ko je z veslom udaril ob vratca.
"Mislim, da vse to ni bilo prav. A videosodnik se je tako odločil, nimam kaj. Dotik za dve sekundi je bil, jaz sem pač porinil čoln v sredino vrat, v zraku malo lovil ravnotežje, s spodnjim delom vesla zadel v količek. Sodnik je menil, da namerno, jaz trdim drugače, nisem si nameraval odpreti linije vrat," je dejal 37-letni Ljubljančan.
Odločitev glavnega sodnika je dokončna
Jelenc je za STA povedal, da je končno odločitev glede kazni sprejel glavni sodnik na tekmi. Glede na dejstvo, da je imel Savšek med vožnjo zgolj dve sekundi pribitka, sta videosodnika sprva ocenila kazen dotika, a kot končna vedno obvelja odločitev glavnega sodnika, ki si nato ogleda vse posnetke spornih položajev.
Nova interpretacija pravila je po njegovem mnenju predvsem olajšanje dela sodnikov. "Ta prekršek so začeli obravnavati zgolj tehnično, kar je njim verjetno lažje, sodniku se tako ni treba odločati, ali je dejansko tekmovalec to storil namerno ali ne," je dodal.
Zakaj pritožba ni mogoča?
Ob tem so slovenski ljubitelji kajakaškega športa z ušesi zastrigli tudi ob dejstvu, da se tekmovalec ne more pritožiti na sodniške odločitve v finalu. Po pojasnilih Jelenca to velja od uvedbe videosodnikov, ko je mednarodna zveza ob možnosti videopregleda želela narediti konec neupravičenim pritožbam, ki so zavlekla končne odločitve o zmagovalcih.
Ali pri tem obstaja višja instanca, kamor bi se slovenska ekipa lahko pritožila, recimo Mednarodno razsodišče za šport (Cas)? "Sodniška odločitev je zadnja. Takšen primer je bil na svetovnem prvenstvu v Londonu lani, ko so se Švicarji želeli pritožiti na Cas zaradi odločitve v kvalifikacijah. Ampak pri uporabi pravil ne pomaga Cas, tako da so Švicarji nato odstopili od te ideje," je še pojasnil Jelenc.
Preberite še:
