Janja Garnbret
Ponedeljek, 14. 9. 2020, 18.30
4 leta, 2 meseca
janja
Janja Garnbret dviguje letvico tudi v nekoč "nebodigatreba" hitrosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
1
Najboljša slovenska plezalka Janja Garnbret je ta konec tedna na tekmi državnega prvenstva v hitrostnem plezanju v Celju postavila nov osebni rekord v "speedu", disciplini, ki je bila med Slovenci še pred nekaj leti neznanka in nebodigatreba, danes pa je sestavni del trenažnega programa vseh plezalcev, ki se pripravljajo na olimpijske igre. Nova rekordna znamka najbolj raznovrstne plezalke zadnjih let je 8.73 sekunde, Korošica pa je prepričana, da bi šlo še hitreje.
Na današnji dan, 14. septembra, smo bili priča najmanj dvema izstopajočima trenutkoma v slovenski športni zgodovini. Prvi je povezan z Janjo Garnbret, ki je na današnji dan pred dvema letoma v Innsbrucku osvojila svoj prvi naslov svetovne prvakinje v balvanih, drugi pa s Tadejem Pogačarjem, vročim imenom letošnje Dirke po Franciji, ki mu je na današnji dan pred letom dni z eksplozivnim napadom v predzadnji etapi Dirke po Španiji uspelo nadoknaditi zaostanek za Miguelom Ángelom Lópezom na 3. mestu in se vrniti nazaj na zmagovalni oder Vuelte.
Obujanje spominov z Garnbretovo smo izkoristili tudi za pogovor o svežem osebnem rekordu v hitrostnem plezanju in tekmovalnem koledarju, ki se športnim plezalcem sesuva kot hišica iz kart, ter pozornost usmerili proti Tokiu, ki bo, kot kaže, prihodnje leto vendarle gostil poletne olimpijske igre.
Janja Garnbret je na zadnji tekmi državnega prvenstva v hitrosti postavila nov osebni rekord v tej disciplini. 15-metrsko steno s standardizirano postavitvijo oprimkov je preplezala v času 8.73, a verjame, da bi šlo še hitreje. Fotografija je iz dvorane Plezalni ranč, kjer sta si s partnerjem Domnom Škoficem uredila tudi steno za trening hitrosti, ki je skupaj s težavnostjo in balvani del olimpijske kombinacije.
Začniva pogovor kar z najbolj svežo tekmo, tekmo državnega prvenstva v hitrosti, kjer ste postavili nov osebni rekord v hitrostnem plezanju. Nova znamka na vaši časovnici je 8.73 sekunde. Koliko je še manevrskega prostora za izboljšanje rezultata?
Res je, 8.73 sekunde je moj uradni osebni rekord, imava pa z Romanom (trenerjem, Romanom Krajnikom, op. a.) cilj steno preplezati še hitreje, vsaj v času 8.5 ali 8.6 sekunde.
Upam si trditi, da bi mi to uspelo že v soboto na tekmi državnega prvenstva, a mi je na enem od oprimkov tik pod vrhom zdrsnilo in še boljši čas je šel po zlu.
Kaj je bil ključni moment, da ste tako izboljšali svoj čas v hitrostnem plezanju? Pred tem ste 15-metrsko steno za hitrost s standardno postavitvijo oprimkov uradno preplezali v nekaj več kot devetih sekundah.
Bilo je več ključnih trenutkov. Zelo pomemben del so bili treningi hitrosti v Dallasu decembra lani, kjer sva s trenerjem sestavila podroben načrt dela do olimpijskih iger, nato so sledili reprezentančni treningi s poljskim trenerjem za hitrost, no, potem pa se je začela karantena (smeh, op. a.).
K sreči sem na Plezalnem ranču (nov plezalni center, ki sta ga s partnerjem Domnom Škoficem in njegovim očetom postavila v Vrbnjah pri Radovljici, op. a.) imela steno za hitrost in sem lahko trenirala tudi med najstrožjo karanteno.
Roman je tudi v stiku s hitrostnim trenerjem iz Indonezije, mislim, da bo skupek vsega tega pripeljal do rezultata, ki si ga želiva.
Garnbretova je lani začela sodelovati s trenerjem Romanom Krajnikom, nekdanjim selektorjem slovenske in avstrijske reprezentance.
Hitrostno plezanje je bilo še pred nekaj leti za slovenske plezalce neka nepotrebna disciplina, nad katero je marsikdo vihal nos. Kaj pa zdaj, po vseh teh treningih in izboljšavah rezultata, ste se že zaljubili v to disciplino?
(smeh, op. a.) Malo pa res. Ravno pred dnevi, ko sva se s trenerjem pogovarjala, katerih tekem za državno prvenstvo se bom udeležila, sem takoj izbrala hitrostne tekme.
Se je pa zdaj izkazalo, da bomo ostali zgolj pri eni, saj je druga zaradi premajhne udeležbe odpovedana.
Lahko bi rekli, da prav državno prvenstvo rešuje letošnjo sezono, saj imate doma skoraj tako hudo konkurenco kot v svetovnem pokalu. Podobno kot sta jo Roglič in Pogačar imela na državnem prvenstvu junija letos. Kako je bilo plezati na balvanski tekmi za državno prvenstvo v Log - Dragomerju?
Super! V Sloveniji je konkurenca v plezanju izredno močna, tudi smeri so bile odlično postavljene (postavljalci Luka Muzar, Dominik Fon, Anže Štremfelj in Enej Novak, op. a.).
Garnbretovi je na tekmi DP v balvanih edini uspelo preplezati prvi balvan:
V prvem poskusu na prvem balvanu ste grdo padli z višine štirih metrov. Je bilo tako hudo, kot je bilo videti?
Mislim, da je bolj grozno izgledalo, kot je dejansko bilo (smeh, op. a.). Vem, da sem si takrat mislila, da ne bom zapravila ene in edine balvanske tekme v letošnji sezoni, zato sem vztrajala in plezala naprej
Ko ste se prijeli za vrat in glavo, je marsikoga zaskrbelo.
Verjamem, samo če bi bilo res kaj hujšega, če bi bila omotična ali kaj podobnega, ne bi tvegala in bi odstopila, tako pa sem vztrajala in splačalo se je.
Naslednji dan sem sicer imela povsem zategnjen vrat in sem morala obiskati fizioterapevta, vendar se je vse dobro izteklo. Čez dva dni sem lahko že normalno plezala …
Edina tekma svetovnega pokala, ki ste jo do zdaj dočakali, je bila tekma v težavnosti v Brianconu. Kako neverjetno je bilo spet potovati, prečkati državno mejo, pa čeprav ste se zapeljali samo do Francije?
Noro! Običajno smo bili tako navdušeni, če smo šli na primer na Japonsko, zdaj pa smo že vsi iz sebe, ko gremo v Avstrijo ali do Francije. Res, super je bilo. Tudi vsi ukrepi, ki smo jih morali spoštovati, od točne časovnice, določene za ogrevanje, do tega, da smo morali imeti svojo vrv, da smo morali nositi maske, niso bili prav nič nadležni in zapleteni.
Super je bilo, malo smo se podružili, je pa opaziti, da je nekatere virusa res zelo strah.
Na edini tekmi svetovnega pokala v tej sezoni, preizkusu težavnosti v Brianconu, je zasedla 2. mesto. Zlato ji je odnesla slabša predstava v polfinalu.
Tekmovali ste kar pred pet tisoč navijači! Tudi to je nekaj, kar je v tem času postalo povsem nepredstavljivo.
Ja, noro, je pa taka množica navijačev tudi nas presenetila. K sreči še nismo slišali, da bi bilo v tem delu Francije povečano število okužb (smeh, op. a.).
Tekmo ste končali na 2. mestu, tik za mlado Italijanko Lauro Rogora. Vas je njen nastop presenetil ali ste to pričakovali? Navsezadnje dela čudeže v skali, lani je bila druga na EP v težavnosti, tik za Lučko Rakovec.
Ne, ni me presenetila, vem, česa je zmožna. Nekoliko sem jezna edino zaradi svojega nastopa v polfinalu, kjer sem na ogledu narobe ocenila smer, kar me je stalo končne zmage.
Sicer pa je bila to prva tekma po res zelo dolgem času in sem bila kar nekoliko nervozna. Želela sem si pokazati vse, kar znam, saj nihče ne ve, ali bomo letos sploh še dočakali kakšno tekmo. Bila sem res nekoliko nervozna in preveč previdna, in tako se ni razpletlo tako, kot bi se lahko.
Na splošno pa sem zelo zadovoljna s tekmo, še posebej s finalom.
Morda bomo novembra dočakali evropsko prvenstvo v Moskvi, tega si vsi želimo, saj je tekma tudi kvalifikacijska za uvrstitev na olimpijske igre.
Verjetno ste zasledili, da olimpijske igre v Tokio prihodnje leto zagotovo bodo. Dobra novica, kajne?
Joj, ja, absolutno! Obema z Romanom je kar nekako odleglo.
Po karanteni sta napovedala, da bosta pripravila interno olimpijsko tekmo. Sta potem jo ali je Briancon spremenil načrte?
Ne, potem se je razpletlo drugače. Prvoten načrt je res bil, da en dan izpeljeva kvalifikacije in naslednji dan tekmo, pa sva potem to opravila kar na tekmah. Tekma svetovnega pokala v Brianconu je bila preizkus težavnosti, tekma državnega prvenstva v balvanih test za balvane, zadnji trening hitrosti pred Brianconom, takrat sem prvič plezala pod devetimi sekundami, pa preizkus hitrosti.
Glede na razplet vseh treh testov lahko rečem, da z Romanom res delava dobro in da napredujeva v pravo smer.
1