Visoko zaostajali, osvojili naslov za točko

1964 - prvak John Surtees

Jim Clark je imel po prvih petih dirkah in treh zmagah visokih 20 točk prednosti pred Johnom Surteesom (takrat se je za zmago dobilo devet točk, šest za drugo in štiri točke za tretje mesto). Zdelo se je, da bo z Lotusom ubranil naslov prvaka, nakar je zaradi tehničnih okvar odstopil v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Surtees in Graham Hill z BMR-jem sta se mu povsem približala. Pred zadnjo dirko v Ciudad de Mexicu jih je ločilo le šest točk. Po trčenju s Surteesovim ekipnim kolegom v Ferrariju Lorenzom Bandinijem je Hill prvi izpadel iz bitke za naslov. Clark je bil pred četrto sezonsko zmago in naslovom prvaka, a je zaradi puščanja olja odstopil vsega dva kroga pred karirasto zastavo. Surtees je takrat vozil na tretjem mestu, kar je bilo premalo za lovoriko, a je bil pred njim Bandini. Ekipni kolega ga je spustil predse in britanski dirkač je slavil svoj edini naslov s točko prednosti.

1976 - prvak James Hunt

Niki Lauda je bil pred 10. dirko sezone pred osvojitvijo svojega drugega naslova prvaka. Imel je 26 točk prednosti pred Jamesom Huntom, pravzaprav kar 31, saj so slednjemu kasneje brisali rezultat z VN Velike Britanije. A sledil je Nürburgring in vsem dobro znana nesreča v zavoju Bergwerk, kjer je Avstrijec s Ferrarijem skoraj izgubil življenje in ne le naslov. Kljub resnim opeklinam je izpustil le naslednji dve dirki in v Monzi že dirkal (bil je četrti). A po zmagah v Kanadi in ZDA se mu je McLarnov dirkač povsem približal. Pred finalom sezone na Japonskem je imel Lauda le še tri točke prednosti. Pod goro Fudži je močno deževalo, vidljivost je bila katastrofalna tudi zaradi megle. "V vsakem športu je neka meja," je dejal Niki, ko je po prvem krogu protestno parkiral v boksih. Hunt je s štirimi točkami za tretje mesto svoj prvi in zadnji naslov prvaka osvojil s točko prednosti.

1981 - prvak Nelson Piquet

Nelson Piquet je imel v Brabhamu najhitrejši dirkalnik sezone, a je po odstopih na velikih nagradah Belgije, Monaka in Španije za Carlosom Reutemannom (Williams) zaostajal za 15 točk. V drugi polovici sezone se je zgodba obrnila - bolj konstanten je bil Brazilec, ki se je pred finalno dirko v Las Vegasu Argentincu približal le na točko zaostanka. Na eni najbolj nenavadnih dirk v zgodovini formule - potekala je kar na parkirišču pred hotelom Caesar's Palace - je imel Reutemann težave s krmiljenjem svojega dirkalnika in Piquet ga je v 17. krogu prehitel. Kar 75 krogov dolga dirka s 14 zavoji v vsakem krogu je bila fizično izjemno izčrpljujoča. "Spomnim se, ko sem videl tablo, da je do konca še 33 krogov. Nisem mogel verjeti. Bil sem povsem uničen. Komaj sem še držal glavo pokonci. A sem vztrajal, saj sem bil pred Carlosom in sem imel naslov na dosegu rok," se je v nekem intervjuju spominjal Piquet. Bil je peti. Od utrujenosti se je v boksih zgrudil na tla in bruhal. Reutemann je z osmim mestom ostal brez točk in tako ga je za Brazilec prehitel za eno samo točko. To je bil Nelsonov prvi naslov prvaka, kasneje je osvojil še dva.

1984 - prvak Niki Lauda

Ne, točka ni bila najmanjša razlika med prvakom in podprvakov. Prvenstvo 1984 je odločilo pol točke, potem ko na VN Monaka niso odpeljali 75 odstotkov dolžine dirke in so podelili polovične točke. McLaren je imel izjemen dirkaški dvojec - veterana Nikija Laudo in mladega talenta Alaina Prosta. Francoz je bil hitrejši od Avstrijca, ki je sredi sezone zaostajal za 11,5 točke. Na zadnjih sedmih VN je Lauda vselej prišel v cilj - trikrat je zmagal, bil trikrat drugi in enkrat četrti. Unovčil je svoje izkušnje. Prost je sicer vselej, ko je videl karirasto zastavo, zmagal, a si obenem dovolil tri odstope - v Brands Hatchu mu je odpovedal menjalnik, v Zeltwegu se je zavrtel in obstal ob stezi, v Monzi pa mu je že v drugem krogu odpovedal Tagov oz. Porschejev motor. Tako je Lauda pri 35 letih v svoji tretji sezoni po povratku v formulo 1 postal tretjič svetovni prvak.

2007 - prvak Kimi Räikkönen

Novinec Lewis Hamilton je z McLarnom na prvih 15 dirkah sezone kar 12-krat prišel na zmagovalni oder (štiri zmage). Kimi Räikkönen je imel v Ferrariju hitrejši dirkalnik, a je zaradi dveh odstopov pred zadnjima dvema VN zaostajal za 17 točk. Komaj 22-letni Hamilton bi tako v kitajskem Šanghaju (na predzadnji dirki) prvenstva lahko postal prvak, a je nesrečno parkiral v peščeni coni pred uvozom v bokse. Räikkönen, pa tudi Fernando Alonso v drugem McLarnu sta se mu s prvim in drugim mestom nevarno približala. Odločilna dirka je sledila v Braziliji. V McLarnu je bilo naelektreno ozračje, saj Lewis in Fernando nista bila najbolj prijateljska ekipna kolega. Na Kimija ob sedmih točkah zaostanka ni nihče zares računal. A Ferrari je bil v Interlagosu najhitrejši. Räikkönen je suvereno zmagal, pred Alonsa pa se je na drugo mesto vrinil Felipe Massa. Hamilton je najprej slabo štartal, nato zapeljal še na travo in zdrsnil na osmo mesto. Do konca mu ni uspelo proti višje od sedmega mesta. Tako je s točko prednosti pred dirkačema McLarna svetovni prvak postal Finec.

Se nadaljuje ... (o še petih preobratih bomo pisali naslednjo nedeljo)