Formula 1 – šport prekrškarjev ali komisarjev?

Nekoč smo v formuli 1 poznali kazen za prehiter štart, prehitro vožnjo skozi bokse, prehitevanje pod rumenimi zastavami, občasno za kršenje tehničnih pravil ali namerno povzročeno nesrečo. Komisarji so v dirkanje posegali le sem in tja. V zadnjih 10 letih pa število kazni raste kot gobe po dežju (delno tudi zaradi pravil uporabe menjalnika in motorja na več dirkah). Če se že ne kaznuje, se pa vsaj obravnava že vsak najmanjši trk med dvema dirkačema. Ampak ali ni tudi to del dirkanja? Kaznovati namerno povzročene nesreče že, iskati krivca za vsako povsem običajno dirkaško nesrečo ne. Še uvedba četrtega komisarja - nekdanjega dirkača - posredovanj za zeleno mizo ni naredila bolj življenjskih. Že res, da je bila nedeljska poteza Romaina Grosjeana (Lotus), ki je vodila v skoraj usodno množično nesrečo, nespametna, a prepoved nastopa na eni dirki se vseeno zdi pretirana, saj njegov namen gotovo ni bil iz dirke izločiti vodilne dirkače v prvenstvu in povzročiti resne poškodbe, kot so kazen argumentirali komisarji Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA). To je bila le ena od kar 13 preiskav, ki so jih opravili tekom VN Belgije. Ukrepali so v devetih primerih.

Prvi suspenz po 18 letih

Romain Grosjean je prvi dirkač s suspenzom po Michaelu Schumacherju leta 1994. Zaradi incidenta na VN Velike Britanije takrat dirkač Benettona ni smel nastopiti na VN Italije in VN Portugalske. Nemec je v krogu za ogrevanje prehitel Damona Hilla. Dobil je kazenski petsekundni postanek. Ker ga ni opravil, so mu pokazali črno zastavo (diskvalifikacija). Šest krogov po črni zastavi je zapeljal v bokse in opravil kazenski postanek. Nekaj tednov prej je zaradi trčenja v prvem krogu VN Nemčije prepoved nastopa na eni dirki dobil Mika Häkkinen. Tistega leta je bilo očitno nekaj v zraku, kot radi rečemo. Na prvi dirki sezone je Eddie Irvine s steze izrinil Josa Verstappena, ki je izgubil nadzor nad dirkalnikom, dvignilo ga je v zrak in pristal je na McLarnu Martina Brundla. Sprva je dobil suspenz ene dirke, po pritožbi Jordanove ekipe pa so mu prepoved podaljšali na tri dirke. Pet let prej na VN Španije ni smel nastopiti še en svetovni prvak Nigel Mansell. Na VN Portugalske je najprej v boksih vozil vzvratno, dobil črno zastavo, a nadaljeval z dirkanjem in trčil v Ayrtona Senno. Tako je slednji izgubil možnosti za naslov prvaka. Za razliko od Grosjeanove nesreče je šlo v večini teh primerov za premišljeno kršenje pravil. V desetletjih prej je bilo nevarnih potez dirkačev še več, tudi namernih izrivanj iz proge, a to se je takrat še smatralo za del dirkanja.

Od leta 1994 do minulega vikenda suspenzov dirkačev ni bilo več. Leta 1997 je bil po namerno povzročeni nesreči z Jacquesom Villeneuveom na finalni dirki v Jerezu iz celotne sezone diskvalificiran Michael Schumacher. Na VN ZDA 2002 sicer ni nastopil Felipe Massa. Brazilec je po nesreči s Pedrom de la Roso iz Monze dobil le 10 štartnih kazenskih mest pribitka za naslednjo dirko, a so se v ekipi Sauber raje odločili, da ga za tisto dirko zamenjajo s Heinzem-Haraldom Frentznom. Leta 2005 je prepoved nastopa na dveh dirkah dobila ekipa BAR - zaradi kršenja tehničnega pravilnika.

Ti, ti Maldonado

Grosjean pa vendarle ni največji grdi raček letošnje sezone formule 1. Pastor Maldonado (Williams) je na dosedanjih 12 velikih nagradah dobil že devet dirkaških kazni, od tega kar tri minuli vikend v Spaju (poleg tega ima še dve opozorilo za povzročitev nesreče in dve denarni kazni za prehitro vožnjo skozi bokse).

Zaradi oviranja Nica Hülkenberga (Force India) na kvalifikacijah je moral dirko za VN Belgije začeti s tri mesta slabšega štartnega položaja. Na sami dirki pa si je prislužil dvakrat po pet kazenskih štartnih mest za naslednjo dirko - zaradi prehitrega štarta in povzročitve nesreče s Timom Glockom (Marussia). Tako ima že osem dirk pred koncem sezone štiri kazni več kot v celotno lanski, debitantski.