Sobota, 28. 5. 2022, 12.15
1 leto, 11 mesecev
(25. april 1920–27. maj 2022)
Umrl je olimpijec Marko Račič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,22
Marko Račič je umrl v 103. letu starosti.
V 103. letu starosti je umrl nekdanji atlet, olimpijec, atletski trener in športni funkcionar Marko Račič, ki bo v zgodovino slovenske atletike zapisan kot neutrudni in natančni zapisovalec njene statistične dediščine, so potrdili pri Atletski zvezi Slovenije.
Marko Račič se je rodil 25. aprila 1920 v Beli Krajini, kjer je tudi odraščal. Istega leta so nastale tri pomembne slovenske krovne organizacije: atletska, nogometna in plavalna zveza Slovenije. Datum njegovega rojstva sovpada z dnem, ko je bil v Ljubljani ustanovljen tudi ljubljanski olimpijski pododbor, ki predstavlja začetek olimpizma na Slovenskem.
Pogovor z Markom Račičem ob njegovem 100. rojstnem dnevu:
Svojo prvo uradno tekmo je odtekel pri sedemnajstih letih, na razdalji 100 metrov, pozneje pa je naslove (postavil je več kot 20 državnih rekordov v različnih atletskih disciplinah) in medalje osvajal tudi na še enkrat daljši stezi. Bil je specialist za tek na 100, 200 in 400 metrov, tekmoval pa je tudi v štafetah 4 x 100 in 4 x 400 metrov.
Na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948 se je uvrstil v četrtfinale teka na 400 metrov in zadovoljil svoje tekmovalne apetite, prav nastop na OI je pred dvema letoma, ko je praznoval okroglih sto let, v pogovoru za Sportal označil kot vrhunec svoje športne poti.
Račič med obiskom Atletske zveze Slovenije decembra lani, S svojim prispevkom kot selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance, športni funkcionar, sodnik, statistik in publicist bo v zgodovini slovenskega športa nedvomno ostal zapisan z velikimi debelimi črkami.
S svojim prispevkom kot selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance, športni funkcionar, sodnik (do 90. leta je sodil na kar 1.500 tekmah), statistik in publicist pa bo v zgodovini slovenskega športa nedvomno ostal zapisan z velikimi debelimi črkami.
Bil je častni član Atletske zveze Slovenije, prejemnik Bloudkove nagrade, prvi Slovenec, ki je dobil zlato značko Evropske atletske zveze, in dobitnik mednarodnega olimpijskega priznanja za svoj prispevek v amaterskem športu.
Račič, ki je dolga leta veljal za najstarejšega živečega slovenskega olimpijca, je po smrti žene Vande pred štirimi leti živel s hčerko Mojco. "Bolj kot ne se držim doma. S hčerko Mojco, pri kateri živim, sva se nekajkrat odpravila na sprehod, med hojo si pomagam s hojico, sicer pa sem večinoma doma ali na vrtu. Gledam televizijo, berem časopise in rešujem križanke. Prav nič mi ni dolgčas, vedno najdem nekaj, kar mi krajša čas," je povedal ob svoji stoletnici.
Fotografija iz aprila 2020, ko je praznoval 100. rojstni dan.
Ima še sina Gorazda ter dva vnuka. Prav vnuk Tomaž je na družbenem omrežju prvi zapisal, da je dedek, star 102 leti, umrl. "Danes se je poslovil zadnji od mojih dedov. Človek, ki mi je privzgojil ljubezen do športa, ki me je odpeljal na prvo nogometno tekmo, ki mi je gradil poligone za skoke v daljino, mi iz starih 'modrocov' izdelal poligon za skok v višino, ure in ure 'nažigal' z mano badminton in ping pong in tono ostalih iger. V veliki žalosti so ostali prekrasni spomini. Ko sva zadnjič govorila, ga je zanimalo samo, ali je moj Liverpool pripravljen za finale. V takih trenutkih se človek sprašuje, kaj je tisto, kar dela življenje srečno. Če bi vprašal njega, je to, da ga posvetiš tistemu, kar te osrečuje. In on je to znal. Počival v miru, dedi. Marko Račič, 25. 4. 1920–27. 6. 2022."
"Je in bo ostal legenda slovenske atletike"
"Marko Račič je bil in bo ostal legenda slovenske atletike. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju kraljice športa, najprej kot uspešen atlet, nato trener in selektor, tehnični direktor, sodnik in predsednik sodniške organizacije ter organizator in sodelavec velikih mednarodnih tekmovanj. Še posebej pomembno je njegovo delo urednika številnih atletskih publikacij. Neprecenljiv je njegov delež pri izidu atletskega almanaha ob 85-obletnici organizirane atletike v Sloveniji. Leta 2003 smo ga na atletski zvezi proglasili za častnega člana, že leta 1997 pa je kot prvi Slovenec prejel zlato značko evropske atletske zveze.
Atletska zveza Slovenije se mu še enkrat najlepše zahvaljuje za neizmeren pečat, ki ga je pustil v slovenski atletiki. Pogrešali ga bomo," so ob tem zapisali pri Atletski zvezi Slovenije.
