SiolNET. Sportal Atletika
0,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenska atletika je praznovala stoletnico delovanja

Velik jubilej slovenske atletike in sijajno naključje ob njem

0,22

termometer

AZS sto let
Stoletni Martin Račič ob svoji fotografiji z olimpijskih iger leta 1948, ki jo lahko najdete na razstavi ob stoletnici slovenske atletike. Foto: Peter Kastelic/AZS

Slovenska atletika je na dvorišču Tivolskega gradu danes zaznamovala stoletnico delovanja. Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar je ob tem v visoki družbi, med katero se je pomešal tudi najstarejši slovenski olimpijec in nekdanji atlet Marko Račič, odprl fotografsko razstavo, ki bo do 15. decembra letos na ogled na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.

Naključje je hotelo, da slovenska atletika velik, okrogli stoletni jubilej praznuje prav v letu, ko je že stoto svečko upihnil morda celo njen najbolj legendarni član Marko Račič.

Nasmejani nekdanji slovenski atlet je najstarejši slovenski še živeči olimpijec, ki je daljnega leta 1948 na olimpijskih igrah v Londonu nastopil v teku na 400 metrov. Od leta 1920, ko je prijokal na svet v majhnem kraju Adlešiči v Beli krajini in je korenine pognala tudi slovenska atletika, se je v tem športu zgodilo marsikaj.

Nekaj utrinkov, ob katerih se bo lahko v zelenem ljubljanskem parku Tivoli sprehajal v naslednjih treh mesecih, bo prineslo lepe spomine na pot, ki jo je slovenska atletika v zadnjih sto letih prehodila skupaj z njim. Vse je ta častitljivi gospod, ki je bil zraven tudi tokrat, videl na lastne oči.

Maja Mihalinec Zidar, Tina Šutej, Maruša Černjul in  Maruša Mišmaš. Maja Mihalinec Zidar, Tina Šutej, Maruša Černjul in Maruša Mišmaš. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Začelo se je v Ljubljani ...

Prvo atletsko prvenstvo Slovenije je bilo 25. in 26. septembra 1920 v Ljubljani in ga na Atletski zvezi Slovenije štejejo za začetek organiziranega delovanja atletike pri nas. Spomine na katere osebnosti in dogodke pa bo Račič še lahko obujal na razstavi v Tivoliju?

Na Mirana Stepišnika, ki je v metu kladiva ponesel ime slovenske atletike po svetu pred drugo vojno.

Staneta Lorgarja, ki je leta 1958 na evropskem prvenstvu v Stockholmu osvojil srebro v teku na 110 metrov z ovirami in osvojil prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih.

Natašo Urbančič Bezjak, ki je bila bronasta v metu kopja na evropskem prvenstvu leta 1974 v Rimu.

Drago Stamejčič Pokovec, ki je bila pred desetletji nekaj časa celo svetovna rekorderka v teku na visokih ovirah.

Potem na Boruta Bilača, ki je bil bronast v skoku v daljino na evropskem prvenstvu leta 1990.

Pa verjetno na najboljšega slovenskega atleta vseh časov Primoža Kozmusa, ki ima komplet medalj s svetovnih prvenstev in je v metu kladiva postal tudi olimpijski prvak. Ob tem ima z iger pod petimi krogi tudi srebro.

Prvo slovensko olimpijsko medaljo, nepozabni srebrni tek na 100 metrov z ovirami v Atlanti leta 1996 Brigite Bukovec, ki se lahko pohvali še s srebrom na evropskem prvenstvu v dvorani in na prostem, pa tudi z bronom z dvoranskega svetovnega prvenstva 1995.

Leta 1999 je Sloveniji prvo medaljo s svetovnih prvenstev priskakal Gregor Cankar, ki je bil bronast v skoku v daljavo.

Visoki gostje na današnji slavnostni prireditvi Visoki gostje na današnji slavnostni prireditvi Foto: Vid Ponikvar/Sportida

... in se nadaljevalo povsod po svetu

Spominjal se bo lahko Jolande Čeplak, njenega svetovnega rekorda z dvoranskega evropskega prvenstva leta 2002, ko je bila evropska prvakinja tudi na prostem. V teku na 800 metrov je bila tudi bronasta z olimpijskih iger 2004 in srebrna na dvoranskem svetovnem prvenstvu istega leta.

Zagotovo se bo spomnil Britte Bilač in njenega zlatega skoka v višino na evropskem prvenstvu leta 1994.

Nepozabna sta seveda tudi finale Matica Osovnikarja v teku na 100 metrov na svetovnem prvenstvu leta 2007 in bron z evropskega prvenstva leto poprej. Istega leta, na istem svetovnem prvenstvu, je bila bronasta v troskoku tudi Marija Šestak.

Robert Renner je bil leta 2016 bronast v skoku s palico na evropskem prvenstvu.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida:

1 / 22
2 / 22
3 / 22
4 / 22
5 / 22
6 / 22
7 / 22
8 / 22
9 / 22
10 / 22
11 / 22
12 / 22
13 / 22
14 / 22
15 / 22
16 / 22
17 / 22
18 / 22
19 / 22
20 / 22
21 / 22
22 / 22

Z dvoranskih evropskih prvenstev sta ob omenjenih medalje Sloveniji prinašali še šprinterki Alenka Bikar in Jerneja Perc, leta 2009 je bila v teku na 1.500 metrov srebrna Sonja Roman.

Helena Javornik je bila leta 2002 evropska prvakinja v krosu. Prav veliki tekmovanji v tej disciplini, evropski prvenstvi v Velenju v letih 1999 in 2011, sta bili ob organizaciji odmevnih maratonov, pomembnih gorskih tekov in evropskem mladinskem prvenstvu 1997 do zdaj najpomembnejši atletski tekmovanji pri nas.

Številni rodovi slovenske atletike na enem mestu. Zdajšnje reprezentantke v družbi Račiča in Helene Javornik. Številni rodovi slovenske atletike na enem mestu. Zdajšnje reprezentantke v družbi Račiča in Helene Javornik. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Preteklost v družbi sedanjosti

Ob vse naštete mejnike, ob katerih bodo lahko Račič in vsi drugi obujali spomine, lahko umestimo še številne uspehe z mladinskih mednarodnih tekmovanj, a prostora za vse ni dovolj.

Že v prihodnosti bo morda uspehov še več. Da bo tako, bodo poskušali poskrbeti akterji zdajšnjega slovenskega žlahtnega atletskega rodu. Nekateri med njimi so bili zraven tudi danes. No, pravzaprav nekatere. Šprinterka Maja Mihalinec, skakalka v višino Maruša Černjul, slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej in verjetno najboljša slovenska atletinja ta hip, Maruša Mišmaš, ki je pred dnevi spet popravila slovenski rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami.

Vse naštete in skupaj z njimi še na stotine drugih, ki se z atletiko na vrhunski ravni ukvarjajo pri nas, že kmalu čakajo še boljši pogoji za razvijanje svojega talenta. Po prvi krožni atletski dvorani pri nas, ki je pred kratkim zrasla v Češči vasi, se slovenski atletiki kmalu obeta tudi nov, obnovljen atletski stadion v Šiški skupaj z dvorano z 200-metrsko stezo.

To je obljubil tudi podžupan Ljubljane Dejan Crnek, ki je bil med visokimi gosti tokratne prireditve. Ob njem so sedeli še generalni sekretar za šport v slovenski vladi Marjan Dolinšek, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko in seveda tudi predsednik AZS Roman Dobnikar, ki je ob nagovoru prisotnih ponosno sporočil, da je slovenska atletika od predsednika države Boruta Pahorja dobila zlati red za zasluge.

Predsednik AZS Roman Dobnikar v družbi Račiča in Mišmaševe. Predsednik AZS Roman Dobnikar v družbi Račiča in Mišmaševe. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Slovenska atletika je naredila veliko

"Pogled nazaj nas navdaja s ponosom, saj je slovenski šport tudi zaradi atletike osvajal številna olimpijska odličja in medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih. Hvala vsem generacijam, ki so na tak ali drugačen način delale v atletiki in skrbele za njen razvoj," je ob tem povedal prvi mož slovenske atletike in si zaželel, da bi bilo naslednjih sto let še bolj uspešnih.

Da bi bilo leta 2120 na fotografijah ob novem velikem jubileju še veliko več prvakov in prvakinj. Čeprav jih je že zdaj ogromno. Vseh na 80 fotografijah, kolikor jih je razstavljenih, zagotovo ne moremo zajeti, a jih je dovolj, da bo vsakemu mimoidočemu sprehajalcu vse do sredine prazničnega decembra jasno. Slovenska atletika je do zdaj naredila veliko.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin