Nedelja, 24. 5. 2020, 15.31
4 leta, 5 mesecev
Marjan Krempl – tekaško potovanje z več kot 190 tisoč kilometri
Slovenec, ki je pretekel več kot 190 tisoč kilometrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
5
Marjan Krempl, 65-letni tekač iz Poljčan, je pred dobrima dvema tednoma, na dan, ko bi moral v Ljubljani teči na Teku trojk, če ga pandemija ne bi odnesla, na simboličnem teku okrog Brda pri Kranju, pretekel svoj 190-tisoči kilometer, kar ga uvršča v vrh najbolj aktivnih slovenskih tekačev. Preračunano, v povprečju je v 43 letih, kolikor jih je posvetil teku, na dan pretekel 11 kilometrov.
Marjan Krampl je eden najbolj aktivnih slovenskih tekačev. V začetku maja, na dan zmage, je odtekel svoj 190-tisoči kilometer.
Še danes jih vsak dan preteče najmanj deset. "Kot obrok so," pravi Marjan Krempl. "Stroj mora delati," se nasmehne ob obujanju spominov.
Krempl se je s tekom začel ukvarjati po naključju. Kot kratkohlačnik je raje brcal žogo, kot mladostnik pa metal na koš. Bil je zelo eksploziven. Kljub relativno nizki rasti za košarkarja, 170 centimetrov, je zmogel zabiti koš in se držati za obroč, če si je tako zamislil.
V 43 letih, kolikor jih je posvetil teku, je na dan pretekel povprečno 11 kilometrov.
Partizanski marš
Prvi znaki ljubezni do teka so se pokazali leta 1977 med prebiranjem največjega športnega časopisa na območju nekdanje Jugoslavije Sportskih novosti, v katerih je Marjan opazil razpis za Partizanski marš v maju.
Prvega tekaškega tekmovanja, Partizanskega marša s štartom v Kumrovcu na Hrvaškem, se je udeležil leta 1977. Na fotografiji je kopija časopisne napovedi 31. Partizanskega marša, na katerega se je Krempl, zmagovalec 30. izvedbe marša, prijavil v zadnjem trenutku.
"Šlo je za tek na 28 kilometrov. Iz Kumrovca (izpred rojstne hiše Josipa Broza - Tita, op. a.) prek reke Sotle na slovensko stran in nazaj – to je bila v tistih časih ena najbolj znanih tekem v Jugoslaviji. Kondicije sem imel dovolj in na koncu zasedel 26. mesto," se spominja svoje prve tekme.
Čez nekaj mesecev se je udeležil polmaratona v Umagu in zmagal.
Vsa leta tekaške treninge skrbno beleži. Najprej v zvezek (na fotografiji je zvezek iz leta 1978), zadnja leta v Excellovo tabelo na računalniku.
Pri 22 letih se pridruži AK Maribor
Nekaj mesecev pozneje, takrat je imel 22 let in bil nadobuden študent pedagoške fakultete v Mariboru, je njegov nesporni tekaški talent opazil Milan Kabaj, predsednik Atletskega kluba Maribor, in ga prepričal, naj se vpiše v njihov klub. Tam je pod vodstvom trenerja Bojana Ogrinca hitro napredoval.
Na največjih veteranskih tekmovanjih je zbral 26 medalj.
Na začetku je tekel na krajše razdalje, a so ga daljše distance vedno bolj mikale. Seveda si je želel zmage tudi na svojem prvem tekmovalnem poligonu, na prej omenjenem Partizanskem maršu.
"No, na 30. izvedbi marša sem že zmagal," se spominja kleni tekač, ki ob pregledu svoje tekaške zgodovina opaža tudi napake. "Treniral sem več, kot mi je trener predpisal. Bil sem mlad in hotel sem več, nisem si predstavljal, da je prevelika količina treninga lahko težava."
1983 - najboljši maratonec na področju nekdanje Jugoslavije
Leta 1983 je v Velenju postal prvak Jugoslavije v maratonu, dve leti pozneje pa se je s časom 2:19:32, kar je bil takrat slovenski rekord, vpisal med zmagovalce maratona v Münchnu.
"Ta zmaga je bila zame zelo pomembna, v maratonskih krogih sem si ustvaril ime, kar je pomenilo tudi, da so me organizatorji vabili na različna tekmovanja po Evropi," je pojasnil.
Maraton je najhitreje odtekel leta 1988, ko je v Firencah za 42-kilometrsko znamko potreboval dve uri 17 minut in 10 sekund (2:17:10).
Kraljevsko razdaljo je 12-krat pretekel hitreje kot v dveh urah in 20 minutah. Od slovenskim maratoncev najbolj ceni ptujskega tekača Mirka Vindiša, ki se lahko pohvali z osebnim rekordom 2:13:39 .
26 medalj z največjih veteranskih tekmovanj
Krempl je nosilec 26 medalj z evropskih in svetovnih veteranskih prvenstev ter svetovnih veteranskih iger (osem zlatih, osem srebrnih in deset bronastih), v lasti pa ima tudi nekaj državnih veteranskih rekordov na prostem in v dvorani. V domači kleti ima po škatlah zloženih približno 500 pokalov, ki so se nabrali s številnih tekmovanj.
Na strani Atletske zveze Slovenije je zapisano, da je Krempl v svoji dolgoletni tekmovalni karieri nastopil na več kot osemstotih tekmovanjih na razdaljah od 800 metrov do maratona.
Z nagradami zaslužil toliko, da si je lahko kupil stanovanje
Čeprav je treniral kot profesionalci in se do 40. leta zelo resno ukvarjal s tekom, pa nikoli ni bil zgolj profesionalni športnik, čeprav pravi, da je zaslužil toliko, da si je lahko kupil stanovanje.
Nekaj let je na srednji šoli poučeval telesno in zdravstveno vzgojo ter obrambo, zadnja leta pa dela v podjetju Impol. Še dve leti ga ločita od upokojitve.
Svoj zadnji maraton v tekmovalnem smislu je odtekel leta 1997 na 2. izvedbi ljubljanskega maratona.
Zadnji maraton odtekel v Ljubljani
Krempl je maratonsko razdaljo v tekmovalnem ritmu nazadnje pretekel leta 1997. Takrat je na 2. izvedbi ljubljanskega maratona s časom 2:27:23 zasedel 7. mesto.
Morda je 42 kilometrov v tekmovalnem smislu takrat pretekel celo zadnjič.
Na vprašanje, koliko časa bi danes potreboval za maratonsko razdaljo, je namreč odgovoril, da se je sploh ne bi lotil. "Spoštujem maraton, in če se nanj ne bi pripravil, se ga niti ne bi lotil," poudarja.
In kaj je njegov naslednji cilj?
Zanimivo, prav maratonski, čeprav ne z željo po rezultatu.
Na letošnjem ljubljanskem maratonu bo kot tekaški zajec narekoval tempo svoji partnerici Ani Jerman, prav tako vrhunski tekačici, ki se pripravlja na ljubljanski maraton.
Jermanova, mama nekdanjega smukača Andreja Jermana, je ena redkih, ki so tekli prav na vseh izvedbah ljubljanskega maratona.
Običajno smo jo tam videvali na polmaratonu ali desetki, tokrat pa je njen cilj kraljevska 42-ica.
Če ljubljanski maraton seveda sploh bo. Odločitev o tem naj bi padla do 1. julija. Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi.
Preberite še:
5