Kristjan Čeh
Torek, 22. 8. 2023, 21.00
8 mesecev, 1 teden
Budimpešta, SP v atletiki, Kristjan Čeh že pogleduje proti Parizu
Se bosta priganjala vse do svetovnega rekorda?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
Kristjan Čeh: Samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodil tudi svetovni rekord.
Srebrni slovenski junak 19. svetovnega prvenstva v atletiki, ki je te dni v Budimpešti, Kristjan Čeh, je danes tudi na uradni slovesnosti pred nacionalnim atletskim stadionom prejel srebrno kolajno za drugo mesto, ki ga je osvojil v včerajšnjem izjemno napetem finalu meta diska. Tokrat ga je s fantastičnim metom premagal švedski šampion Daniel Stahl, 24-letni ptujski orjak pa je obljubil, da mu bo na naslednjem velikem tekmovanju vrnil. Prijateljsko zbadanje dveh velikih šampionov je prav to, prijateljsko, nam je danes povedal slovenski rekorder. S Švedom sta prijatelja, med njima vlada popolno spoštovanje, je še razkril.
Kristjan Čeh je lani na svetovnem prvenstvu v Eugenu v ameriški zvezni državi Oregon postal svetovni prvak. Prvi in edini po metalcu kladiva Primožu Kozmusu, ki je pozlatel na prvenstvu leta 2009 v Berlinu. Včeraj je Čeh naslov svetovnega prvaka predal nazaj v roke velikemu švedskemu tekmecu Danielu Stahlu. Ta je osvojil svoj drugi naslov po letu 2019, je pa tudi aktualni olimpijski prvak in Čeh, ki je včeraj s srebrom Sloveniji priboril še sedmo odličje s svetovnih prvenstev na prostem, je napovedal, da bo tekmecu in prijatelju vrnil naslednje leto v Parizu.
Velika tekmeca in prijatelja
In o čem sta se šampiona pogovarjala po pravi finalni srhljivki, v kateri ni manjkalo predaj vodstva, odločitev o prvaku pa je padla v zadnjih dveh metih zadnje serije, ko je najprej Čeh disk zalučal 70,02 metra, Šved pa mu je odgovoril z osupljivim zmagovitim metom 71,46? "Res sva ponosna drug na drugega. Čestitala sva si. Vsako tekmo se podpirava, res se dobro razumeva in vsaj po mojem drug drugega res dobro priganjava do tistih mejnikov, ki sva jih sposobna," je četici slovenskih novinarjev v Budimpešti danes razlagal slovenski as. Je bilo vseeno kaj zbadanja? "Ni tak človek, da bi kogarkoli dražil po tekmi, zelo se spoštujeva, tudi jaz sem mu rekel, da sem ponosen nanj," je odgovarjal dvometraš s Ptuja.
Nosilci odličij s SP v Budimpešti
Kdaj bo padel svetovni rekord?
Tudi po zaslugi njunega rivalstva, pa nadvse močne konkurence, ki jima sledi, je met diska že ena od bolj atraktivnih atletskih disciplin, tekmovalci pa so pravi zvezdniki v svetovnem merilu. Zaradi izjemnih daljav te odlične generacije – Čeh in Stahl si z osebnima in državnima rekordoma 71,86 m delita četrti najdaljši met v zgodovini še z nekdanjim sovjetskim asom, Rusom Jurijem Dumčevim – se vse pogosteje pojavlja logično vprašanje, kdaj bo padel nov svetovni rekord.
Zdaj so pred Čehom in Stahlom na večni lestvici le še trije. Estonec Gerd Kanter (73,38 m), Čehov trener, pa Litovec Virgilius Alekna (73,88 m), oče včeraj bronastega Mykolasa Alekne, ter svetovni rekorder Jürgen Schult, nekdanji metalec iz Vzhodne Nemčije, čigar daljava 74,08 m je nepresežena že od leta 1986.
"Da, trije smo zdaj na isti daljavi, jaz pa vem, da sem sposoben še letos vreči še dlje," pravi Čeh. "Pred kratkim so me vprašali glede svetovnega rekorda in mislim oziroma vem, da je tudi ta dosegljiv. Glede na to, koliko nas je zdaj v vrhu in kako dobro smo pripravljeni, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodil tudi svetovni rekord," je še razkril 24-letni slovenski šampion.
Slovenski junak je imel danes tudi sprejem na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti.
Švedu ne verjame povsem
Če sam šele prihaja v najboljša leta za metalca diska, je Dahl pri 30-letih že namignil, da ne bo več dolgo tekmoval. A Čeh temu ne verjame preveč. "Tudi sam sem slišal, da se želi po Parizu upokojiti, ampak nisem prepričan, da se bo res. Po mojem bo še potegnil vsaj do leta 2025, da bo lahko branil naslov na svetovnem prvenstvu. Res pa je star že več kot 30, jaz jih imam 24, sem pa zelo vesel zanj, lani mu res ni šlo, niti ene medalje ni dobil, ne s svetovnega ne z evropskega prvenstva, zdaj pa se je vrnil."
Čeh je zdaj že osredotočen na naslednji veliki cilj, olimpijske igre, ki jih bo naslednje leto gostil Pariz. Olimpijske medalje še nima v izjemni zbirki. "Res je, v Tokiu sem jo le za malo zgrešil, moj prvi met je bil za tretje mesto, pa sem naredil majhen prestop. Bilo je težko, tam sem bil brez trenerja, prepuščen sam sebi, v Parizu pa bo zelo, zelo drugače," obljublja.
Spregovoril je še o marsičem
O vse boljši fizični pripravljenosti.
Fizika napreduje vsako leto, moč raste, gibljivost in hitrost pa ostajata isti, prav tako tudi tehnika. To je dober napredek, paziti namreč moram, da ne postanem premočan, saj bi tako omejil tehniko. Mislim, da je trenutno že skoraj idealno stanje. Seveda je vedno prostor za napredek, ampak z rastjo moči se tudi tehnika spreminja. Sile so drugačne in se je treba prilagoditi, zato je izjemno pomembna previdnost, da se vse skupaj ne podre.
O pomembnosti tehnike meta.
Vsekakor v startu, če ta ni dober, potem ni nič dobro. To se mi je zgodilo v Szekesfehervarju in v Londonu, tam sem res preveč hitel in s tem podiral tehniko. Ko se ta enkrat podre, ni več rešitve. Še vedno pa lahko vržem prek 65 metov, saj sem tako dobro fizično pripravljen, ampak jaz hočem mete čez 70 metrov, to pa ni mogoče brez brezhibne tehnike.
O morebitnem tveganju s preveliko sproščenostjo v kvalifikacijah, ko je disk vrgel zase skromnih 65,95 metra, ob tem pa ni vedel, kaj se dogaja v drugi skupini, v kateri sta Stahl in Alekna metala prek 66 metrov.
Da, morda je bilo malce tvegano, ampak jaz vem, da lahko vržem prek 65 metrov v katerem koli položaju, in to sem naredil s prvim metom. Takoj sem vedel, da v finalu sem, naslednja dva meta pa sem šel zato bolj lenobno. Pa sta bila prav tako oba čez 65 metrov. Ampak kvalifikacije štejejo samo toliko, da se uvrstiš v finale.
O morebitnem varčevanju z močmi.
Malce sem varčeval, prav posebej pa na to nisem pazil. Če si dobro pripravljen, še posebej, če imaš vmes en prost dan, se s kvalifikacijami nič pretirano ne obremeniš. Telo je bilo pripravljeno za tistih 65 metrov in uvrstitev v finale, za tega pa sem tudi vedel, da bom stoodstoten.
O hudi vročini. Mu ustreza?
Načeloma mi ne ustreza, sem pa včeraj vseeno kar dobro opravil.
O dioptriji? Meče s korekcijskimi očali, ga to kaj ovira?
Niti ne, a imam dioptrijo kar veliko, minus štiri. Ves čas moram nositi očala, posebna imam tudi za tekme, da mi ne drsijo, in sem se nanje že popolnoma privadil. V resnici je bolj čudno, če jih nimam.
O izjemno močni konkurenci. V tej sezoni so on, Stahl in Alekna že vrgli prek 71 metrov, še Avstrijec Likas Weisshaidinger ter Samoanec Alex Rose pa prek 70.
Letos je disk resnično na neki drugi ravni, pet nas je metalo 70. Vsako leto konkurenca postaja vse močnejša in tekmeci so vsi dobro pripravljeni.
O nadaljevanju sezone, v kateri ima še nekaj ciljev.
Menim, da bo šlo z enakim pristopom tudi uspešno naprej. Mogoče z majhnimi nadgradnjami tehnike, da bom še bolj stabilen in se ne bo zgodilo tako, kot se mi je letos, ko sem doživel upad forme. Ta je bil zoprn, rezultati niti niso bili tako zelo slabi, bil sem namreč odlično fizično pripravljen in manj kot 65 metrov nisem mogel vreči, tehnična izvedba pa je bila slaba in sem bil tudi sam izjemno razočaran, da sem padel tako nizko. Zato pa sem zdaj toliko bolj vesel, da smo ugotovili, kaj je narobe, to popravili in se sestavili. Naredili najboljšo tekmo prav na svetovnem prvenstvu. Da sem nazaj, ko sem se res dobro počutil pri vsakem metu, sem resnično začutil šele nekaj dni pred svetovnim prvenstvom. Da imam vsak met pod nadzorom, da imam dober občutek in lahko resnično nadzorujem samega sebe.
O tempiranju forme za SP
Te nisem tempiral, sem pa to počel lani pred svetovnim prvenstvom v Oregonu, kjer je bila moja tehnika res stabilna, in sem se osredotočil samo na rezultat, letos pa nismo razmišljali o rezultatu, ampak smo se posvetili samo tehniki. Načrt je bil, da se osredotočim in vržem čim dlje. To je tudi rezerva za Pariz, poskrbeti bo treba, da bom tehnično na najvišji ravni skozi vso sezono in se bom lahko osredotočil na rezultat. Da mi ne bo treba razmišljati o tehniki, kot se mi je to zgodilo letos.
O tem, zakaj se je zgodil ta padec.
Morda sem tudi malce sam kriv. Občutki se tako ali tako ves čas spreminjajo, pridobil pa sem nekaj fizične moči in je morda zaradi tega tehnika malo padla. Ampak nič zato, na koncu sem se lepo sestavil, občutki so se vrnili, in to še v pravem trenutku.
O naslednjem evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Rimu.
Rim je tudi blizu, ob tem pa imam s tem mestom še neporavnane račune, saj tam še nisem zmagal. Kar najbolj se bom pripravil tudi na to prvenstvo, poudarjam pa, da so moj glavni cilj olimpijske igre.
O slovenskih navijačih v Budimpešti
Slišal sem jih, seveda. Res je bilo imenitno, da je toliko Slovencev navijalo zame. Od sebe sem lahko največ in prikazal dobro predstavo.
O sodobnih trendih v športnih pripravah
Raven konkurence v metu diska je nenormalno zrasla. Pred leti sem vzel medaljo s 65 metri, danes je to povsem nemogoče. Niti sanjati ne moreš o medalji s 65 metri. Tehnično je disk izjemno napredoval, tudi treningi so vsako leto boljši. Sicer pa vsak športnik pazi nase, ima svoje navade, prav tako jaz. Sicer zame še ni konec sezone, pred seboj še imam nekaj tekem, zato se bom lahko sprostil šele konec septembra.
O prehrani
Jaz v resnici lahko jem, kar mi ustreza in kadar mi ustreza. Ta pristop mi ustreza in deluje. Prehrana je pri meni tista zadnja podrobnost, ko resnično nikamor več ne gre.
O slovenski atletski reprezentanci v Budimpešti
Menim, da je reprezentanca odlično pripravljena in tudi veliko nas je tukaj, 13 atletov. Veliko več kot lani v Oregonu. Tina ima možnosti za medaljo, Anita tudi, menim, da smo kar močna reprezentanca.
O košarki
Seveda spremljam, slovenska ekipa dela zelo dobro. Tudi sam včasih igram, moj trener Gerd (njegov trener Kanter, op. p.) jo igra redno in se včasih pomeriva ena na ena. Ampak je glede na to, da jo trenira trikrat na teden, veliko bolj agresiven kot jaz. Prvič sva igrala lani na pripravah in takoj sem dobil udarec v rebra s komolcem.
