To je oče najbolj neustrašnega slovenskega junaka

Vandot se je rodil kot deseti otrok v železničarski družini v Kranjski Gori. Po očetovi strani je bil francoskega rodu – njegov prednik je bil francoski vojak, ki je prišel na Gorenjsko v času Ilirskih provinc in se tu poročil z domačinko.

Železničar, ki postane pastir

Josip Vandot je po maturi želel študirati medicino, vendar se je moral tem željam zaradi finančne stiske odpovedati. Zato se je zaposlil na železnici v Šentvidu ob Glini na Koroškem. 

Zaradi sovraštva Nemcev do Slovencev je pustil službo in nekaj časa delal kot pastir. Nato je spet postal železniški uradnik in služboval po različnih krajih. 

Nemci mu zaplenijo premoženje in ga izženejo iz Slovenije

Leta 1923 se je upokojil in se posvetil zgolj pisateljevanju. Zgodbe o Kekcu je napisal med letoma 1918 in 1924. Leta 1941 so ga Nemci iz Maribora, kjer je živel z družino, aretirali, mu zaplenili premoženje in sežgali njegovo knjižnico.

Pozneje so ga z družino izgnali na jug. Z družino je kot pregnanec živel v različnih krajih na Hrvaškem in v Bosni. Umrl je med zavezniškim bombardiranjem kraja Trnjanske Kute v bližini Slavonskega Broda. Leta 1947 so njegove posmrtne ostanke pripeljali v Slovenijo in pokopali na ljubljanskih Žalah.

Galetovi Kekci

Režiser Jože Gale je v letih 1951, 1963 in 1968 po Vandotovih zgodbah o Kekcu posnel tri uspešne filme.

Beograd oropa Slovence

Na današnji dan leta 1920 je vlada Kraljevine SHS sprejela načrt o zamenjavi avstrijskih kron za (srbske) dinarje v razmerju 4:1. Slovenci so se počutili opeharjene, še zlasti po tem, ko je kupna moč dinarja začela zaradi inflacije padati in je kmalu padla pod kupno moč zamenjane krone.

Drugače povedano: za en dinar, ki so ga dobili za štiri krone, so lahko Slovenci kupili manj stvari, kot so jih prej za eno krono. Torej se je slovensko bogastvo, merjeno po kupni moči, čez noč zmanjšalo za štirikrat. Slovensko prebivalstvo je tako po prvi svetovni vojni izgubilo 80 odstotkov vrednosti svojih prihrankov.

Priznanje Slovenije

15. januar pa ima v slovenski zgodovini tudi svetle trenutke. Na ta dan je leta 1992 Slovenijo mednarodno priznala Evropska skupnost, predhodnica EU. Pred tem je Slovenijo priznalo že 12 držav, najpomembnejša med njimi je bila Nemčija (ta je priznanje, ki je začelo veljati 15. januarja 1992, napovedala 23. decembra 1991).

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Coca-cola Foto: Reuters Leta 1622 se je v Parizu rodil gledališki vodja, igralec in komediograf Jean-Baptiste Poquelin – Moliere.  

Leta 1732 se je rodil začetnik slovenskega posvetnega pesništva Feliks Anton Dev.  

Leta 1889 je bila v Atlanti v ZDA ustanovljena The Coca Cola Company, prej znana pod imenom Pemberton Medicine Company, proizvajalka pijače kokakola.  

Leta 1892 je Kanadčan James Naismith objavil pravila košarke. 

Leta 1929 se je rodil ameriški borec za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King mlajši. 

Leta 1959 se je rodil slovenski alpinist Pavle Kozjek, prvi Slovenec na Mount Everestu brez dodatnega kisika. 

Leta 1993 je Slovenija postala članica Mednarodnega denarnega sklada. 

Leta 1993 so na Siciliji ujeli mafijskega šefa Salvatoreja Riino, znanega po vzdevku zverina. 

Leta 2001 je kot samostojni projekt začela delovati spletna enciklopedija Wikipedia.