Skrivnostna smrt matematičnega genija Jurija Vege

Vega je v bližini Dunaja skrivnostno izginil 17. septembra, devet dni pozneje so ga našli mrtvega. Vzrok smrti je bila utopitev. V uradno poročilo so zapisali, da je šlo za nesrečo, toda zaradi nejasnosti njegove smrti so se pojavile različne teorije: od samomora do umora.

Kdo vse naj bi ga umoril

Po eni od teorij naj bi ga umorili, ker naj bi bil prostozidar, po drugi naj bi ga umoril mlinar, od katerega je Vega skušal kupiti konja, po tretji naj bi ga umoril hlapec nekega gostilničarja v kraju Spitz ob Donavi …

Vsekakor je bil Vega, ki se je rodil 23. marca 1754 v Zagorici pri Dolskem, v času svojega življenja zaslužen za velike znanstvene dosežke. Znan je zlasti po svojih logaritemskih tablicah, ogromno je prispeval tudi k znanju o balistiki. 

Logaritemske tablice Jurija Vege Foto: commons.wikimedia.org

Bleščeča vojaška kariera

Malo manj znano je, da je bil strasten vojak. Kot topniški častnik se je med drugim boril proti Turkom, Francozom in Prusom. Leta 1800 je bil zaradi vojaških zaslug imenovan za barona, smel je imeti tudi svoj grb. Dobil je tudi čin podpolkovnika.

Po Vegi se med drugim imenujejo krater na Luni, ulica na Dunaju, asteroid 14966 Jurijvega, ki so ga odkrili 30. julija 1997, idrijska gimnazija … Upodobljen je bil tudi na bankovcu za 50 tolarjev. 

Najboljši ameriški vratar na ledeni ploskvi

Na današnji dan leta 1915 se je v ameriški zvezni državi Minnesoti slovenskim staršem rodil Frank Brimsek, ki velja za najboljšega hokejista slovenskega rodu v zgodovini. 

Leta 1998 ga je revija The Hockey News na lestvici stotih najboljših igralcev v zgodovini NHL uvrstila na 67. mesto. S tem je postal tudi najvišje uvrščeni ameriški vratar na tej lestvici. Brimsek je igral v številnih hokejskih ligah, dokler ni v sezoni 1938-1939 prvič stopil v vrata moštva Boston Bruins.

Video: Frank Brimsek je na lestvici najboljših vratarjev vseh časov v NHL na 12. mestu:

Gospod ničla

V prvih sedmih tekmah za to moštvo je kar na šestih svojo mrežo ohranil nedotaknjeno, zaradi česar so mu novinarji in navijači nadeli vzdevek Mr. Zero. 

Brimsek je z Boston Bruins osvojil Stanleyjev pokal v sezonah 1938-1939 in 1940-1941. Leta 1943 je zaradi druge svetovne vojne zapustil moštvo, saj se je pridružil ameriški obalni straži. V NHL se je vrnil v sezoni 1945-1946. Čeprav je bilo opazno, da ni več takšen mojstrski vratar, kot je bil prej, je bil še vedno eden od najboljših vratarjev.

Iz NHL na železnico

Leta 1949 je iz Bostona prestopil v moštvo Chicago Black Hawks, da bi bil bližje svojemu domu. V tem moštvu je bil samo v sezoni 1949-1950. S chicaškim moštvom se Brimsku ni uspelo uvrstiti v končnico, kar se mu prej še ni zgodilo. Po koncu sezone je zato drsalke obesil na klin. Vrnil se je v rodno Minnesoto, kjer je do upokojitve delal kot inženir na železnici. Umrl je 11. novembra 1998. Leta 1966 je bil kot prvi ameriški vratar sprejet v hokejsko dvorano slavnih.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Olivia Newton-John Foto: Reuters Leta 1815 so Avstrija, Rusija in Prusija podpisale Sveto alianso, zvezo držav, ki je po koncu Napoleonovih vojn ohranjala ravnotežje moči in dušila revolucije.

Leta 1887 je nemško-ameriški izumitelj Emile Berliner prijavil patent za gramofon.

Leta 1889 se je rodil nemški filozof Martin Heidegger.

Leta 1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin.

Leta 1918 so v Mariboru ustanovili narodni svet. Ta je med drugim Rudolfu Maistru podelil čin generala in mu izročil vrhovno poveljstvo nad vojaštvom na Štajerskem.

Leta 1927 se je rodil italijanski nogometni trener Enzo Bearzot, ki je leta 1982 v Španiji azzure popeljal do tretjega naslova svetovnih prvakov.

Leta 1945 se je rodil angleški glasbenik Bryan Ferry.

Leta 1948 se je rodila avstralsko-angleška pevka in igralka Olivia Newton-John, znana po glavni ženski vlogi v filmski različici muzikala Briljantina.

Leta 1956 se je rodila ameriška igralka Linda Hamilton, najbolj znana po vlogah v filmih o Terminatorju.

Leta 1960 so po televiziji predvajali prvo soočenje Richarda Nixona in Johna F. Kennedyja v Chicagu.

Leta 1960 je imel kubanski komunistični voditelj Fidel Castro na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku najdaljši govor v zgodovini te organizacije – trajal je kar štiri ure in 29 minut.

Leta 1968 se je rodil ameriški igralec Jim Caviezel.

Leta 1976 se je rodil nemški nogometaš Michael Ballack.

Leta 1980 je nemški skrajni desničar izvedel bombni napad na Oktoberfestu, ki je zahteval 13 mrtvih, ranjenih je bilo več kot 200 ljudi.

Leta 1981 se je rodila ameriška teniška igralka Serena Williams.