Sobota, 15. 8. 2020, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Miha Mazzini: Tito je spet med nami, a tokrat množično
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
133
Med vsemi novicami, ki nas letos doletavajo, obudimo spomin na verjetno edino, ki je bila sprejeta enoglasno navdušeno, deljena po družbenih omrežjih z aplavzi in obenem nagrajena tudi s strani politike. Če ste mislili, da ni več dejanja, ki bi lahko združilo ljudstvo in oblast, potem ta novica za vas ni le utrinek, marveč pravi žaromet na koncu tunela.
Andrej Šter, državni sekretar, malteški vitez in vodja konzularne službe, se je med koronazaprtjem ukvarjal z reševanjem v tujini obtičalih državljanov. Povedal je, kako ga je nek državljan gnjavil po telefonu, nakar mu je državni sekretar rekel, naj vzame papir in svinčnik, da si bo nasvet lahko zapisal. Ko se je možakar pripravil, mu je Šter narekoval: "Pejd u kurac!" (vir). Na omrežju YouTube ima ta izjava četrt milijona poslušanj in gromke aplavze.
Kjer ploskajo, sploh obilo, mora lonček pristaviti tudi naša Instagram zvezda Borut Pahor, ki je Andreju Šteru vročil odlikovanje, red za zasluge "za vsestransko pomoč državljanom" (vir).
Ponovitev v počasnem posnetku
Kaj nam ta srečna zgodba pove?
Če citiram Foucalta, civilizacija je disciplina. Torej je država tudi. Kar pomeni, da se morajo ljudje z državnimi funkcijami profesionalno obnašati, saj niso zasebniki. Višja je funkcija, bolj neprestano so v službi.
Tistih četrt milijona Slovencev, ki jim je Šterovo dejanje polepšalo mesece, naj se spomni nanj, ko bodo naslednjič šli na občino urejat karkoli in jih bo uradnik poslal v PM.
Ni države brez discipline.
Da pa takemu uradniku sam predsednik pripne medaljo za svoje obnašanje, pa Pahorja trdno postavlja na položaj največjega uničevalca simbolnega pomena Slovenije™.
Slehernik
Primer pa lepo kaže, o čem sanja slehernik. O, ko bom postal nekdo, ko se bom dokopal do moči, kako jih bom pošiljal v ku**c! Ne, kako bom delal za skupno dobro, marveč, kako se bom znašal nad nemočnimi.
Nadaljujmo s tem slehernikom, ki pride na oblast – tu ni dolžnosti, samo pravice so! Vse mu je dovoljeno! Tega pošlje nekam, onega obsodi, tam kaj zgrabi za lastni žep in se skratka obnaša samopašno – kot diktator. Ko sem bil otrok, so se taiste zgodbe širile o Titu, češ, nič mu ni nemogoče, nihče mu ne upa oporekati, nikomur ne daje zagovora in, kar je otroke najbolj navduševalo, sploh nima denarnice, ker vse dobi zastonj. Do zadnje drobtinice in kapljice mu plačajo drugi. Še plače nima, saj je ne potrebuje.
Formular za uspeh
Mnogokrat sem že zapisal, da smo Slovenci ena bolj egalitarnih skupnosti s povišanim narcisizmom. Sadovi se vedno bolj kažejo. Ne bom pozabil intervjuja nekega tujega poslovneža, ki je po prvih letih samostojne Slovenije odnehal in se vrnil domov. Rekel je, da lahko posluje v Rusiji ali na jugu Italije, pač plača lokalnemu mafiozu, da zanj vse uredi. V Sloveniji pa so vsi v hierarhiji lokalni šefi in plačevati bi moral vsakemu posebej.
No, zdaj pa so ti mali diktatorji končno dvignili glave. Sami ste videli to strašno začudenje: kaj, da bi jaz komu odgovarjal? Kar nas spominja na Titov vzklik, da ne priznava sodišča.
Tito se ni reinkarniral v enega človeka, marveč v horde malih diktatorčkov, ki jim je vse dovoljeno.
Tekmovanje v brezsramju
Gre seveda za pozicijo moči. Kadar diktatorčki krenejo, se seveda v patriarhalni družbi najprej lotijo žensk. Izjava kandidata na listi Piratske stranke o slovenskih Centrih za socialno delo, ki da so "leglo feministk, nedofukanih zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov", bi bila lahko nočni izpad frustracije, a zanimivo, da jo je takoj delil državni sekretar iz vrst SDS, predsednik programskega sveta Zelenih je pritrdil in oglasil se je DIF-samooklicani-psihoanalitik, češ, kdaj sem že jaz to rekel.
Pomislite, ti mali Brozi, Brozeki, so se celo sprli o tem, kdo je prej začel napadati nemočne! In kako lepo so porazdeljeni po strankah! To ni več ideologija, temveč mentaliteta.
Prošnja za razlago
Naj za trenutek prekinem kolumno in izkoristim priložnost. Dragi bralci, prosim vas za pojasnilo (dame naj tega razdelka ne berejo!).
Ni ženske, ki javno nastopi, da se nanjo ne bi takoj vsuli očitki o "nedojebanosti", torej, da ima premalo ali celo nič spolnih odnosov. Ker tega očitka nisem niti enkrat slišal za moškega, sklepam, da imajo moški dovolj ali celo preveč spolnosti.
Zdaj pa mi ni jasno, prosim, pomagajte: če so ženske spolno podhranjene in ste moški preobjedeni, kje dobite toliko spolnosti?
Očitno med sabo, druge možnosti ni. Je torej Slovenija vodilna gejevska država na svetu?
Jaz, kreten, se pa še kar ukvarjam z ženskami, namesto da bi se prepustil splošno sprejetim normam.
Pivec
Za Aleksandro Pivec sem prvič slišal, ko je bila zanjo vložena obtožnica ob aferi na Počivalškovem ministrstvu – "kdo je ponarejal dokumente, goljufal in si neupravičeno prilaščal evropski denar prek očitno koruptivnega projekta SRIPT?" (vir).
Naslednjič pa, ko je kandidirala za predsednico stranke Desus.
(Naj vas opozorim na našo posebnost: človek, ki je v policijski preiskavi, lahko mirno kandidira za najvišje funkcije!)
Z zanimanjem sem spremljal, čeprav sem vedel, kako se bo razpletlo. Upokojenci so lahko izbirali med nekom, ki je obtožen goljufanja in kraje, in onim, ki si je kupil rabljenega porscheja. Seveda je zmagala Pivčeva.
Našega volivca goljufanje ne moti, dobrega avta pa ne privošči nikomur!
Kaj naredite, torej ni važno, važno je, da ne pokažete, kaj imate.
Zdaj imamo Pivčevo neprestano po medijih in vedno bolj se zapleta v iskrenem začudenju. Da bi ona nekomu odgovarjala? Prav ganljiva je ta identifikacija s Titom, ki denarnice ne potrebuje, saj mu vse drugi plačajo. Obenem pa enačenje s partijo, ki brez nje propade: "Ne gre za vprašanje mojega odstopa, ampak za vprašanje prihodnosti stranke." (vir)
Vse na njej izraža prirojeno odločenost, da bi bila slovenska Marija Antoaneta, a če naj ta država preživi, mora ostati v spominu le kot Micka Kovačeva.
Tonin
Zagovorniki Aleksandre Pivec delajo vzvratno salto iz petnih žil, večinoma direktno v prepad. Krona je bil tvit ministra Tonina, češ, saj je pri tisti večerji šlo le za borih 400 evrov, ministri pa imajo slabe plače (vir).
Pivčeva je izjavila: "Takšnih obiskov sem v obeh mandatih naredila na stotine," torej govorimo o milijonu, vsaj (vir).
To, da so podkupnine dovoljene, če ima minister slabo plačo, je zapisal človek, ki mu bo v upravljanje izročen nakup orožja, vreden 780 milijonov evrov! Pri čemer je znano, da so v tem poslu provizije najvišje. In da so tisti, ki so prejšnjikrat trgovali z nami, v Avstriji pravnomočno obsojeni (vir).
Povsod po svetu se morajo trgovci z orožjem previdno sukati in izbirati besede. Pri nas pa bodo sedli na prva pogajanja, ki jih bo začel Tonin z žalostnim pogledom in vzdihom: "Veste, slabo plačo imam …", pred njim pa bo na mizi ležal posvaljkan in narobe obrnjen klobuk.
To je davno šlo čez okvirje naši : vaši.
NRA
Za tiste, ki še vedno trdijo, ah, saj je bilo samo kosilo, večerja, prenočišče, par stotakov – ko ni meja med tvojim in tujim, iz malega raste veliko. Vodja ameriške orožarske organizacije NRA, ki je ravno zdaj pod preiskavo, je najprej ženi plačal frizerja s poslovno kartico in ker nihče ni nič rekel, je po dolgoletnem stopnjevanju še sebi nakazal 17 milijonov (vir).
Domača gostilna
Kje smo torej zdaj, ta trenutek, kot država in kot državljani? Vedno pogosteje mi v spomin prihaja dogodek kmalu po osamosvojitvi, ki je bil očitno preroški. Slonel sem za točilnim pultom nekega zasebnega bifeja in klepetal z znancem. Komaj sva se slišala, saj je glasba nabijala do konca; vsak od gostov pa je rjovel čez drugega in poskušal pritegniti pozornost nase med dimno zaveso.
Nenadoma pride možakar, krene za šank, odrine natakarja, odpre blagajno, pograbi ves denar in si ga natrpa v žepe. Ko je opazil moj osupel pogled, je siknil: "Lastnik sem in to je vse moje. Rabim za kurbe in drogo!" Kako sem si oddahnil! Glede na grabljenje sem se ustrašil, da bo zapravil za kakšne neumnosti.
Tu smo, torej.
Cela država je postal tisti že davno propadli bife.
Če lahko rečete karkoli in žalite vsevprek, pa se pravni sistem ne sproži, potem lahko tudi kradete, mar ne?
Totalno razsulo v obnašanju in izjavah ni naključno. Trdno sem prepričan, da je bilo dolgo gojeno, dokler se ni prijelo, ker ustvarja primerno vzdušje. Da je vse dovoljeno in nič ne bo kaznovano.
Da lahko nekdo odpre blagajno in grabi.
133