Miha Mazzini: Vpliv virusa na družbo

Epidemije vedno vzbudijo strah pred tujim in tujci. V žalostno zgodovino bo šla vas v Beli krajini. V njej stanuje reševalec, ki se je z virusom okužil pri svojem delu, žena in otrok pa sta morala v karanteno. Sokrajani so se zorganizirali prek socialnih omrežij, objavili osebne podatke in zahtevali, naj se družina izseli. Češ, med zdravimi ozdraveli nimajo kaj iskati! (vir) Še minister je moral prositi javnost zanje. Ne vemo pa, ali je pomagalo.

Rad bi opozoril na poskus, ki so ga naredili v vrtcu. Enemu od otrok so na sredo čela prilepili nalepko in skupina ga je takoj izločila. Ko so nalepko dali drugemu, je nesrečnež tudi končal na črni listi. Potem tretjemu, četrtemu ... In nenadoma so tisti z nalepkami začeli izločati tiste brez. Skratka, čez nekaj mesecev lahko v Beli krajini pričakujemo samoorganizacijo prebivalcev, s katero bodo zunaj meja vasi poskušali vreči zdrave.

Desničarski populisti kurijo pod podobnimi lončki. Prvi se je oglasil Matteo Salvini, ki je že prejšnji mesec ugotovil, da so virus v Italijo prinesli migranti iz Afrike (vir). Ni ga motilo, da so bili migranti na jugu, virus pa se je lotil severa.

Mnenja Miha Mazzini: Ne zmoremo več. Narod je izčrpan. Potrebujemo pomoč.

WC-blues

Ne morem spregledati največjega medijskega fenomena: pred mesecem je po družbenih omrežjih je zakrožil posnetek nakupovalcev (se mi zdi, da v Avstraliji), ki se tepejo za straniščni papir. Smeh med ljudstvom je bil iskren in sproščujoč: kakšni kreteni!

Nato pa virus pride k nam, moramo se založiti z najnujnejšim in gremo v trgovino. Nekje v nezavednem pa se skriva tisti daljni posnetek in ukaže našim rokam, da zgrabijo paket WC-papirja. In če so na njem že druge roke, se seveda stepemo.

Sedel sem na kolo in se zapeljal prek Ljubljane, vso pot med obvoznicama. Redko koga sem videl brez velikega pakiranja tistih čarobnih zvitkov.

Mnenja Miha Mazzini: S pridnostjo je tlakovana pot v pekel

Nekaj za jugonostalgike

Ko me je pred časom Guardian vprašal, kaj si mislim o nobelovcu Handkeju, sem v odgovoru omenil tudi prazne trgovine in vrste propadajoče Jugoslavije. Kako se je vsulo name na družbenih omrežjih! Nikoli nobenega pomanjkanja! Jugoslavija je bila raj! Šokiral me je le besen napad človeka, s katerim sva nekoč skupaj stala v dolgi vrsti – trenutek, ko ne veš, čigav spomin je lažen.

No, v trgovinah je večji ali manjši boj, večje ali manjše pomanjkanje, spet strmimo v tiskovke in poslušamo ministre in uradnike, delamo si zaloge, preklapljamo na samooskrbo, meje so zaprte, vedno več ljudi doma, Trst je nedosegljiv, skratka, želja se je jugonostalgikom izpolnila. Virus jih je vrnil v mladost.

Foto: Ana Kovač

Mala črna knjižica

Priznam, priznam. Po družbenih omrežjih imam ugledanih nekaj najbolj glasnih proticepilcev. In glej, ali so zdaj utihnili ali pa so skrajno panični zaradi okužbe. Predlagam, da si, če si že delamo zaloge, naredimo še informacijsko: ko nevarnost mine in bo cepivo na voljo, preverimo, o čem bodo pisali takrat.

Ameriški čudež

Pravi čudež se je zgodil v ZDA: Bernie Sanders je zmagal. Mogoče ne bo niti demokratski kandidat in ne predsednik, a virus je prinesel zmago njegovega programa.

Ameriško zdravstvo je namenjeno bogatim in je ujetnik zavarovalnic, ki neusmiljeno nabijajo cene. Tako so z veseljem sprejeli pribor za testiranje virusa, katerega izdelava stane 2,5 evra, in ga prodajali po štiri tisoč ameriških dolarjev. OK, "nevidna roka trga" je potem ceno spustila na tri tisoč dolarjev. Tudi tisti, ki zavarovanje imajo, so potarnali, da je zavarovalnica prispevala le polovico – torej se ne boste ravno tekli testirat.

Plus, deset odstotkov prebivalstva nima nikakršnega zavarovanja.

Plus, veliko delavcev nima bolniškega dopusta.

Plus, veliko delavcev je tako slabo plačanih, da dela v več službah obenem. Profesor na univerzi na primer hkrati še polni police v veleblagovnici.

Sanders je predlagal zdravstvo za vse in plačane bolniške. Kakšen šok! Zmerjali so ga s socialistom in se posmehovali. Trumpova zmaga je bila videti zagotovljena.

Nato pa pride virus.

Nihče ne ve, koliko od nezavarovanih je okuženih. Nihče ne ve, koliko si jih testiranje boji privoščiti.

Tako se najmočnejši državi na svetu posreči testirati kar 77 ljudi na dan! (vir)

In nenadoma Američan pomisli: čakaj, čakaj. Zjutraj grem v Starbucks na kavo in tam mi streže nekdo brez bolniške, ki so ga vsi nakihali, zdaj pa on kreha vame. Potem se odpeljem z Uberjem in voznik seveda nima bolniške. In tako dalje v nedogled.

Nazadnje predsednik Trump, ki se je norčeval iz Sandersa, objavi Sandersov program: bolniška, pomoč nezavarovanim.

Tudi podjetja ugotovijo, da bolniki v službi niso privlačni, in Uber, ki se je dolgo izgovarjal, da je le sistem za koordinacijo voznikov, ne prevoznik, ponudi plačan bolniški dopust (vir).

Vprašanje: ko se nevarnost virusa poleže, bodo Američani z veseljem vrnili možnost plačane bolniške in bolj dostopnega zdravstva?

Proti takim nevarnostim, kot so epidemije ali velike nesreče, vključno z vojnami, se lahko bori le dobro delujoče javno zdravstvo. Lepo bi bilo, če bi se tega pri nas naučili že zdaj, ne šele, ko ga uničimo.

Mnenja Miha Mazzini: Kakšno delo nas najbolj uniči?

Slovenska hrbtenica

Kako čas hitro teče, pred dobrim mesecem smo brali tale naslov: "Batagelj: Ni pomembno, kakšna je vlada, da le sprejme naše predloge." Kakšna samozavest. Vlada, torej država, ni drugega kot pajac, ki naj bi potrdil vse, kar si izmislijo podjetniki. Zagotovo se spomnite dolgega boja predlanskim, ko je Gospodarska zbornica krenila v boj proti "bogatim revežem" (preberite), in sem ga sproti komentiral.

Prejšnji mesec sta se še cedila med in mleko in smo gojili samozavest.

Pride virus in nenadoma država ni več pajac! Neverjetno, je glavna opora in angel varuh, reševalec iz težav!

V enem mesecu so kralji sveta postali ubožčki, ki potrebujejo podporo. V enem mesecu je samozavest popustila kot preluknjana zračnica.

Pri čemer naj jasno zapišem: seveda mora država pomagati. A to smo mi vsi. Da, pomagajmo! A nikoli ne dopustimo, da bodo v letih debelih krav vplivni kar narekovali zakone po lastni meri!

Mnenja Miha Mazzini: Otroci so naše največje korporativno bogastvo

Slovenska posebnost

Nekaj, kar je večina Slovencev spregledala. Tudi nemška vlada je obljubila pomoč gospodarstvu. In Nemčija, pametno, nima kulturnega ministrstva, temveč so kulturniki del gospodarstva. Vzemimo primer frizerke in igralke. Obe sta pravno samostojni podjetnici, obe sta ostali brez strank oziroma nastopov. V Nemčiji obe spadata pod gospodarstvo in obe bosta dobili pomoč.

Pri nas bo pomoč dobila le frizerka. Kajti, veste, igralka spada pod kulturno ministrstvo. To je že tako ali tako parasocialna ustanova, naj bo še malo bolj.

Končno smo ugotovili, kdo so tisti tako opevani drugorazredni državljani.