Sobota, 19. 2. 2022, 22.04
2 leti, 2 meseca
Laži Tarče in strateški beg Luke Meseca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,09
177
Luka Mesec je na Jožefa Horvata (NSi) v Tarči vpil "Laže", ker ustavno sodišče presoja, ali je program podržavljenja podjetij in "odprave kapitalističnega menedžmenta" Levice v skladu z ustavo, ki varuje zasebno lastnino ljudi pred takšnimi norostmi. Po Violeti Tomić, ki je Levico zapustila, ker so ji ponudili slab okraj v Mariboru, jim je k Robertu Golobu medtem odletel še Lenart Žavbi, katerega oče Aleksander Luci je kot kolumnist Nedeljskega dnevnika pomemben propagandni adut strank na levi. Mesec pa je moral še umakniti referendum, ki ga je zahteval, da bi ljudje zavrnili višjo dohodninsko olajšavo za vse. Težava je bila, ker bi ljudje glasovali za višjo olajšavo, torej višje plače. In to z večino, ki bi bila še bolj odločna kot na referendumu o vodah. SDS, NSI in SMC so že pognali priprave na to. Poraz pa bil katastrofa za celoten KUL blok. Mesec se je odločil za "strateški umik". Ali bolj ljudsko: panično je zbežal.
Pravi razlog za živčnost strank KUL in Levice je v resnici to, kar jim je medtem storil Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda, ki jim je deleže v raziskavah javnega mnenje skoraj prepolovil. Če se to ne spremeni, bo izvoljenih le malo kandidatov SD in Levice, SAB in LMŠ bi lahko izpadla iz parlamenta.
Scenarij Tarče po scenariju Levice
Povrhu se zdi, da jim vse te kolobocije z Golobom ne zagotavlja dodatnih možnosti za uspeh na volitvah. Da jih lahko celo znižujejo.
Zaradi vsega tega ni čudno, da je nervoze veliko. Na pobudo civilno družbenega aktivista Vilija Kovačiča in novinarja Luke Perša ustavni sodniki ob programu Levice presojajo tudi klanjaje prvakov SD svojim revolucionarjem, ki so po drugi svetovni vojni odpravili temeljne svoboščine ljudi, uvedli diktaturo s prepovedjo vseh tekmecev, si podredili sodstvo in medije ter kradli podjetja in lastnino ljudi. Storili so tisto, kar ima Levica šele v načrtu. V Tarči se je ekipa Erike Žnidaršič ta teden na vso moč trudila, da bi pomagala zmanjšati škodo. Luke Meseca niso, kar bi bilo logično, vprašali niti tega, ali vztrajajo pri svojih norih revolucionarnih ciljih. Saj veste, da bi podržavili vsa podjetja in odpravili "kapitalistični menedžment". Po tem programu:
Namesto tega je bila glavna stvar za TVS, zakaj se oblast spravlja na Levico. Ubogega Luko Mesca. Že ustavnemu sodišču, od koder so Levico vprašali za odziv, stranka ni odgovorila na kritike. Po motu, da je napad najboljša obramba, so ustavno sodišče obvestili, da je pravi problem politična desnica, ki jih poskuša na vse načine utišati in podrediti in to tudi s problematiziranjem njihovih načrtov, da bi ponovili revolucijo. Tako so to zapisali:
Tarča Erike Žnidaršič je bila podaljšek odgovora Levice. Ne prvič. Pogosto sledijo scenarijem te stranke. To je preprosto novinarstvo. Sprožili so razpravo o vprašanju, ali pred ustavnim sodiščem desne stranke poskušajo utišati in odstraniti Levico. In Luka Mesec je potem vpil na Jožefa Horvata (NSi), da laže, ko je zanikal, da bi bila NSi za sporom na ustavnem sodišču. Pa ni. Kovačič in Perš sta. Mesec je ponavljal, da jih skuša grda oblast utišati že vse od takrat, ko je postala oblast. Zamolčal pa, da ni dolgo tega in da so Janezu Janši oblast prepustili kar sami. Bivši premier Marjan Šarec je zaradi izsiljevanja Levice na vrat na nos ukinjal dodatno zdravstveno zavarovanje in uvajal nekakšen nov zdravstveni prispevek, iz finančnega ministrstva so protestirali, da se računi ne izidejo in zavračali, da bi država doplačevala velikanske minuse v zdravstveni blagajni, ki bi jih nepremišljena reforma povzročila. Temu je sledil odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja (LMŠ). Že prej je Šarcu zgrožen nad dogajanjem, ker je kazalo, da ne bo denarja za zdravstvo, odstop ponudil tudi minister za zdravje Aleš Šabeder (LMŠ). Na koncu je odstopil Šarec sam. In s tem celotna vlada.
Plačo uprave Vzajemne najdejo, GEN-I nikakor
Zakaj je to pomembno? Z ukinitvijo dodatnega zavarovanja bi Levica takrat ukinila posle podjetij, ki za dodatna zavarovanja skrbijo. Med drugim družbe Vzajemna. V Tarči je v posebnem prispevku novinar Žan Dolajš ta teden kritiziral to "zaslužkarsko podjetje" in menda nesmiselno dodatno zdravstveno zavarovanje in opozoril, da je trenutni predsednik uprave Aleš Mikeln leta 2020 zasluži kar 170 tisočakov bruto. To je za novinarje Tarče zanimivo. In za Levico Luke Meseca, ki bi te ukinila. Na liniji so. Zanimivo pa je bilo, ker so nam pokazali, da je Tarča sposobna najti podatke o prihodkih uprav. In oceniti, kdo si preveč deli. A le pri Mikelnu. Pri Robertu Golobu pa pred tednom nikakor niso uspeli. Tudi ta teden je bil o tem popoln molk. Takšni so podatki iz letnega poročila Vzajemne, ki so jih uspeli najti in povzeti število:
Ko so pred tem gostili "svojega" Roberta Goloba in jim je ta mahal s svojim plačilnim listkom in trdil, da je kot predsednik uprave GEN-I zaslužil le sedem tisoč evrov mesečno, pa niso bili sposobni opozoriti javnosti, da Golob manipulira. Ali celo laže. Pa čeprav je podatke enostavno najti in smo jih zadnje mesece na Siolu objavili velikokrat. Številke pa so veliko hujše. Golob v državnem GEN-I, ki prodaja več kot 90 odstotkov elektrike državne nuklearke, ni zaslužil "kar 170 tisočakov bruto". Kot Mikeln. 214.034 evrov je. Neto! Bruto torej čez 400 tisoč. Neto zneski (bruto je v poročilu, ki ga je podpisal Robert Golob, skrito) so v letnem poročilu takšni:
A to za Tarčo prejšnji in ta teden niso bili podatki, ki bi jih zanimali. To skrivajo. Ukvarjajo se z drugimi. Propagandno. Napada se Mikelna, ekscesna plačila Golobu pa se skrije. Udarja se po Horvatu, da bi ubranili mladega revolucionarja Meseca. Ker Mesec je že tako v hudih težavah zaradi Goloba, ki mu krade deleže v raziskavah javnega mnenja, bi lahko pripomnili hudomušno. Odgovor Tarče in TVS, zakaj javnosti prikrivajo dejstva pri Golobu in s tem pomagajo širiti lažne novice, še čakamo:
Golob, ki je po številu strank, ki jih je doslej zamenjal (LDS, PS, SAB, Z.DEJ) resen konkurent rekorderju Janiju Möderndorferju (LDS, PS, SAB, SMC, LMŠ), pa je javnost medtem presenetil z napovedjo, da bo po volitvah odstopil, če mu ne uspe doseči dobrega rezultata. To, da hudi poraženci odstopijo, je po svetu precej običajno. Pri nas ni. Alenka Bratušek in Karl Erjavec, ki na zadnjih volitvah še v državni zbor nista bila izvoljena, sta po volitvah mirno ostala šefa svojih strank in prevzela ministrske položaje v manjšinski Šarčevi vladi. Ki so jo tako ali tako sestavili sami poraženci.
Erjavec je bil pozneje celo kandidat vseh KUL strank za premiera. A je propadel. Po tem, kaj so nam ponujali za vodenje vlade, ni zelo čudno, da jih lahko po raziskavah javnega mnenja zdaj takoj prehiti kandidat, ki menjava stranke kot spodnje hlače in si privošči ekscesne in nezakonite prihodke v državnem podjetju. V KUL pa o tem še govoriti ne upajo. Kaj šele kritizirati. In podpora jim še bolj pada. Ker je jasno, da je Golob KUL.
Če povežemo: ko bo Mesec podržavil zasebna podjetja in odpravil sedanji izkoriščevalski kapitalistični menedžment, bomo imeli same dobro rejene Golobe, ki se bodo s Tanjo Fajon klanjali komunistom iz preteklosti.
Možnost, da bi se v to idilo resno vpletlo ustavno sodišče, je skoraj enaka ničli, ker ima levo liberalna stran tam še vedno praktično ustavno večino. Mesec je bil v Tarči povsem po nepotrebnem nervozen.
177