Grški jogurt: vsi različni, nekateri enakopravni

Konec poletja je Evropa opazila, da so nekateri proizvajalci jogurta s fotografij na embalaži zbrisali križe. Pogost motiv na embalaži grških izdelkov je namreč motiv z otoka Santorini z modrimi kupolami tamkajšnjih pravoslavnih cerkva. Na vrhu cerkve pa je – kot smo navajeni tudi pri nas – križ.

Retuširanje fotografije je tako staro kot fotografija sama. Razvpiti so primeri iz Sovjetske zveze in socialistične Jugoslavije, ko je bilo po vsaki čistki treba z zgodovinskih fotografij odstranjevati obraze ljudi, ki so jih bili odstavili ali celo likvidirali. V Jugoslaviji so odstranjevali Rankovića, Đilasa, v zadnjih letih pred diktatorjevo smrtjo pa predvsem ženo Jovanko. Tihi zagovorniki radiranja krščanskih križev s fotografij vedo povedati, da so z nekaterih osamosvojitvenih fotografij radirali rdeče zvezde, ki naj bi bile v nekaterih enotah teritorialne obrambe in milice takrat pač del standardne opreme.

Kolektivna norost

Razlika med tema dvema vrstama retuše je ogromna. V drugem primeru gre za to, da neki skupini pač nekaj ni všeč in si da ponarediti zgodovino po svojem okusu. Gre za majhno skupino in ne za širok družbeni pojav.

V primeru multinacionalk, ki prirejajo fotografije na embalaži svojih izdelkov, pa gre za nekaj bistveno hujšega. Ne gre za nekaj posameznikov. Gre za to, da je multinacionalka ocenila, da bo lažje prodajala, če bo s cerkva na fotografijah zradirala križe. Kar več pove o kupcih kot o trgovcih.

Če trgovci kaj poznajo, so to njihovi kupci. Kar gledamo na embalaži grških jogurtov, je zrcalo okusa prevladujočega evropskega kupca jogurta. In temu – to si mislijo trgovci – se ne zdi posebej primerno, da je na fotografiji krščanska cerkev. Zato so križe zradirali in tista cerkev je zdaj lahko tudi skladišče krompirja, filmski studio ali javno kopališče (v mislih imam spremembo namembnosti cerkve sv. Jožefa in judovske sinagoge v Ljubljani po "osvoboditvi").

Norost nekakšne politične korektnosti ni omejena na nekaj zagrizenih posameznikov s Facebooka, dandanes je prizadet tipičen kupec v supermarketu. Ali ga vsaj imajo za takega. Neprijetno mu je gledati križe oz. cerkve na embalaži. Razumel bi, da se kaj takega zgodi v Transilvaniji, saj bi pogled na križ lahko imel usodne posledice na vampirje, ki so ogrožena vrsta.

Lonček jogurta kot varen prostor

Vihar v lončku jogurta je rezultat pravičniške zaskrbljenosti nad vsako vsebino, ki bi lahko koga prizadela in užalila v njegovi različnosti in enakopravnosti. Izvzeti so seveda zdravi, beli, starejši moški. Lonček jogurta mora biti varen prostor, supermarket mora biti varen prostor, vaš hladilnik mora biti varen prostor, v katerem ne more biti prostora za provokacije s križi. Tudi šola mora biti varen prostor za vse, ki trpijo za duhovno agorafobijo.

Da je tako, potrjuje razlaga trgovca, namreč, da je Lidl "podjetje ki spoštuje različnost". S skoraj enakim izgovorom, "da spoštuje različnost", je Google odpustil svojega programerja, ker je upal napisati, da so talenti moških in žensk lahko – različni (to je bila tema prejšnje kolumne). Gre za prikaz poze, ki je menda dobra za posel. Da kot podjetje spoštuješ različnost! Da si družbeno odgovoren. V tekmovanju v spoštljivosti do različnosti nekateri radirajo križe s fotografij, drugi odpuščajo delavce, tretji pa cenzurirajo internet.

Zato v tej zgodbi ne gre za trivialnost, kot je embalaža jogurta, niti ne za spor med kristjani in ateisti ter še manj za spopad med krščansko in islamsko civilizacijo. Gre za umiranje razsvetljenstva. Gre za še en simptom norosti, ki se razrašča na Zahodu in ki je rezultat histeričnega omejevanja misli in govora, obsedenosti s spoštovanjem različnosti, drugačnosti in multikulturnosti, kar prakticirajo dominantni mediji in bi zdaj širili še na Internet.

Večvrednost pravovernih

Tisti, ki radirajo križe, imajo nekristjane za tako občutljive, da ne bi prenesli fotografije cerkve na embalaži. Imajo jih za otroke, ki na embalaži hrane niso sposobni videti fotografije s cerkvijo. In so do njih tako zaščitniški, da so križe zbrisali. Če dobro premislite, boste težko našli bolj ponižujoč odnos do nekristjanov. Da je fotografija cerkve na embalaži za jogurt moteča, lahko ugotovi samo nekdo, ki nima nobenega zaupanja in spoštovanja do odraslosti pripadnikov drugih kultur.

Kako deplasirano je to, se vidi iz množice prospektov za turistična potovanja v Grčijo, ki jih objavljajo turistične agencije iz ultraortodoksne Savdske Arabije. Tam so na grških cerkvah križi. Embalaža brez križev ni žaljiva za kristjane, žaljiva je za nekristjane.

Žalitev drugih je cena za prikaz lastne tolerance, širine, svetovljanstva, multikulturnosti in pravovernost. Včasih je bilo dovolj, da je dal trgovec v izložbo - Jud Hitlerjevo, Jugoslovan Titovo, Albanec Miloševićevo - sliko in je imel mir. Danes je treba pravovernost prikazati na bolj zapletene načine.

Foto: Thinkstock

Jogurtna revolucija 2.0

Jogurtna revolucija je novinarska oznaka za ljudsko vstajo, ki jo je v Socialistični avtonomni pokrajini Vojvodina leta 1988 vodil Mihajl Kertes. V okna pokrajinske skupščine so metali jogurte in na ta način dosegli zamenjavo vodstva pokrajine s takim, ki je bilo naklonjeno Slobodanu Miloševiću.

Trideset let kasneje je revolucija digitalna. Revolucija je v tem, da zanika notorično dejstvo, da je nekaj najlepših asociacij na evropske dežele povezano s fotografijami krščanskih cerkva. Beli zdravi starejši moški v tem ne vidimo nobene težave. Menda tudi drugi zdravi ljudje ne. Nekateri pa se bojijo, da bi to lahko kdo razumel kot krivoversko nespoštovanje različnosti. Bog pomagaj. Še dobro, da je na začetku stavka. Sicer bi velika začetnica lahko koga prizadela in Siol.net ne bi bil več varen prostor.

Evropska civilizacija se je rodila iz spopada idej med antičnimi grškimi filozofi. Umira s potvarjanjem fotografij na lončkih grškega jogurta.