Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Marjan Žlogar

Ponedeljek,
9. 10. 2017,
4.00

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,75

22

Natisni članek

infografika Slovenija davcna stopnja davčne blagajne davek davčni sistem prihodki socialni prispevek davčna reforma dohodek stroški potrošništvo energija alkohol tobak

Ponedeljek, 9. 10. 2017, 4.00

6 let, 6 mesecev

Prihodki Slovenije od davkov in socialnih prispevkov

Bo vlada stopnjo DDV sploh kdaj znižala na predkrizno raven?

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,75

22

Davek. Davčna napoved. Davki. | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Država je leta 2016 pobrala rekorden znesek na račun davkov in socialnih prispevkov. Čeprav bi bil znesek rekorden, tudi če bi stopnjo DDV znižali na predkrizno raven, vlada o tem ne razmišlja. V 2017 želi razbremeniti obdavčenost dela in izpad nadomestiti z višjo obdavčitvijo pravnih oseb.

Rekordna višina prihodkov države na račun davkov in socialnih prispevkov

Na račun davkov in socialnih prispevkov je Slovenija leta 2016 dosegla rekordne prihodke. 14.868 milijonov evrov je izkupiček države v letu 2016, kar je dobrih 600 milijonov evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v letu 2015. To je bila po letu 2013 tretja zaporedna letna rast prihodkov države na račun davkov in socialnih prispevkov. Letna rast višine prihodkov je bila višja kot v letu 2016 nazadnje leta 2008.

Največja rast prihodkov na račun obdavčenja prihodkov in premoženja

V letu 2016 je imela Slovenija prvič višje prihodke od davkov kot leta 2008. Izkupiček od pobranih davkov je bil višji za 361 milijonov evrov, to je dobre štiri odstotke več kot leta 2015.

Največjo denarno rast so prinesli prihodki na račun tekočih davkov na prihodke in premoženje. S tega naslova je Slovenija v letu 2016 pobrala 194 milijonov evrov oziroma slabih sedem odstotkov več davkov kot v letu 2015. Od dohodka gospodinjstev je pobrala slabih šest odstotkov in od dohodka pravnih oseb dobrih 13 odstotkov več kot leto prej. Obdavčitev kapitala je v državno blagajno prinesla 28 odstotkov več denarja kot v letu 2015, a to predstavlja le 2,7 milijona evrov višje prihodke.

Glavni krivec je dobra gospodarska rast

"Pri tem je k realizaciji prihodkov, ki je bistveno boljša od pričakovane, poleg ukrepov na davčnem področju pripomogla tudi nadaljnja gospodarska rast, ki temelji predvsem na rasti izvoza, krepitvi zasebne potrošnje ter ponovni rasti investicij v osnovna sredstva in zmanjšanju brezposelnosti. Tako lahko rečemo, da h gospodarskemu okrevanju in s tem izboljšanju javnofinančnih prihodkov niso pripomogli le davčni ukrepi, temveč tudi ukrepi na drugih področjih (npr. ukrepi za spodbujanje delovanja trga dela, za izboljšanje konkurenčnosti poslovnega sektorja itd.)," so rekordne prihodke komentirali na ministrstvu za finance.

 

Davčne blagajne prispevale več od pričakovanj vlade

Uvedba davčnih blagajn je v letu 2016 povečala prihodke države od davkov in socialnih prispevkov za 81 milijonov evrov, pri čemer je upoštevana rast BDP in končne potrošnje. Na račun uvedbe davčnih blagajn so se v letu 2016 povečali:

  • neto vplačila DDV (za 43,1 mio. € oziroma 3,3 %),
  • prispevki za socialno varnost in dohodnine blagajnikov (za 21,2 mio. €),
  • prihodki davka od dohodka pravnih oseb (13,9 mio. € oziroma 11 %),
  • prihodki davka od dohodka iz dejavnosti (2,8 mio. € oziroma 11 %).

Izkupiček je večji od pričakovanega, saj je ob pripravi zakona vlada pričakovala 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov na račun uvedbe davčnih blagajn. Uporabljalo jih je 53.308 uporabnikov, ki so v povprečju izdali 2,8 milijona računov na dan.

Država je v letu 2016 prvič dosegla višje prihodke na račun davkov kot v letu 2008. Rekordno leto 2008 je Slovenija presegla za 3,3 odstotka. Na račun socialnih prispevkov je imela najvišje prihodke v svoji zgodovini, ki so bili 4,24 odstotka višji kot leto prej. | Foto: Thinkstock Država je v letu 2016 prvič dosegla višje prihodke na račun davkov kot v letu 2008. Rekordno leto 2008 je Slovenija presegla za 3,3 odstotka. Na račun socialnih prispevkov je imela najvišje prihodke v svoji zgodovini, ki so bili 4,24 odstotka višji kot leto prej. Foto: Thinkstock Država pobrala tudi rekorden znesek socialnih prispevkov

S skoraj šestimi milijardami prihodkov države na račun socialnih prispevkov je država v letu 2016 dosegla rekordno višino prihodkov s tega naslova. Po letu 2008 je to drugo zaporedno leto z več kot štiriodstotno rastjo prihodkov z naslova socialnih prispevkov.

Pri višini prihodkov iz socialnih prispevkov ne gre zanemariti, da slovenski delavec med članicami OECD plača najvišje prispevke za socialno varnost. Na rast prihodkov sta imeli vpliv višja zaposlenost (2,6 % več delovno aktivnih v decembru 2016 glede na leto 2015) in s tem več plačnikov socialnih prispevkov, ter najvišja rast povprečne plače po letu 2010.

Energija v Sloveniji še nikoli toliko obdavčena

Pri implicitnih davčnih stopnjah gre za dejansko razmerje med prihodki države na račun določene obdavčitve in davkoplačevalskim denarjem, vplačanim na račun te obdavčitve (npr. razmerje med prihodki od davkov na potrošnjo in izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo).

Po teh podatkih je bila potrošnja v Sloveniji bolj kot v letu 2016 obdavčena le leto prej. Energija še nikoli ni bila obdavčena s tako visoko stopnjo implicitne davčne stopnje kot v letu 2016. Implicitna obdavčitev alkohola in tobaka se je nekoliko znižala. Tudi implicitna davčna stopnja kapitalskih in poslovnih prihodkov gospodinjstev in samostojnih podjetnikov je bila višja kot v letu 2016 le leto prej.

Kaj vlada pričakuje v letu 2017?

Z ministrstva za finance so sporočili: "V letu 2016 smo pripravili paket ukrepov davčnega prestrukturiranja, ki so se začeli uporabljati z letošnjim letom. Njihov osnovni namen je bil znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, predvsem s ciljem davčne razbremenitve visoko strokovnih in najučinkovitejših zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih."

"Pokritje javnofinančnega izpada zaradi razbremenitve dohodkov iz dela se je financiralo z dvigom stopnje davka od dohodkov pravnih oseb in večjo učinkovitostjo pobiranja davkov. Glede na navedeno je bilo na eni strani pričakovati nižje prihodke z naslova dohodnine, na drugi strani pa višje prihodke z naslova davka od dohodkov pravnih oseb kot posledica dviga stopnje tega davka. S 1. januarjem 2017 se je namreč dvignila stopnja davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov," so načrt vlade za razbremenitev obdavčitve dela pojasnili na ministrstvu za finance.

Tudi če bi vlada znižala stopnjo DDV na predkrizno raven, bi kljub 300-milijonskemu izpadu prihodkov država še vedno dosegla rekordne prihodke z naslova davkov in socialnih prispevkov. | Foto: Thinkstock Tudi če bi vlada znižala stopnjo DDV na predkrizno raven, bi kljub 300-milijonskemu izpadu prihodkov država še vedno dosegla rekordne prihodke z naslova davkov in socialnih prispevkov. Foto: Thinkstock Rekordni prihodki niso zadosten razlog za znižanje DDV na predkrizno raven

"Glede vprašanja o predkriznih stopnjah DDV pa naj spomnimo, da je Slovenija še vedno v fazi postopne javnofinančne konsolidacije, zato znižanje stopenj DDV na predkrizno raven brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na izdatkovni strani proračuna ni možno," so na vprašanje o nižanju stopnje DDV na raven pred dvigom v letu 2013 odgovorili na ministrstvu za finance.

Odgovor na ministrstvu pojasnijo: "Za primer naj navedemo, da so v letu 2016 prihodki državnega proračuna z naslova DDV dosegli približno 3,27 milijarde evrov. Ocenjujemo, da bi bili ti prihodki, če bi bila standardna DDV-stopnja 20 namesto 22 odstotkov, znižana pa 8,5 namesto 9,5 odstotka, za dobrih 300 milijonov evrov nižji. Priložnosti za davčno razbremenitev v prihodnjih letih tako vidimo predvsem na področju nadaljnje razbremenitve dela, kar smo, kot omenjeno, naslovili tudi z lanskim davčnim prestrukturiranjem."

Ne spreglejte