Sreda, 17. 8. 2016, 19.22
6 let, 6 mesecev
Zvonku Ivanušiču ponujen sporazumni odhod. Kateri lobisti ga branijo na vrhu Save Re?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
5
Večdnevni pogovori predstavnikov nadzornega sveta Save Re o sporazumnem odstopu Zvonka Ivanušiča s položaja predsednika uprave pozavarovalnice za zdaj niso obrodili sadov. Pogajanja naj bi se nadaljevala že danes.
Nadzornikom zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri nakupu nepremičnine na Baragovi ulici in domnevnega oškodovanja zavarovalnice ostane še možnost Ivanušičevega odpoklica iz krivdnih razlogov.
Kdo vse lobira za Ivanušiča
Toda za zdaj ni jasno, kakšen bo epilog afere, ki od aprila pretresa našo drugo največjo zavarovalno skupino in zaposluje revizorje, nadzornike, lastnike in vladajočo politiko. Zvonko Ivanušič se že od začetka razčiščevanja posla, pri katerem je podjetju Metalka Commerce Marjana Pišljarja v nekaj mesecih omogočil 1,5-milijonski dobiček, z vsemi sredstvi oklepa svojega položaja.
Metalka Commerce, ki jo vodi Marjan Pišljar, je v poslu z Ivanušičem ustvarila 1,5 milijona evrov dobička.
Pri tem po naših informacijah uporablja vrsto lobistov, med drugim nekdanjega generalnega sekretarja LDS Bogdana Biščaka, ki je v preteklosti precej sodeloval tudi z znanim lobistom Milošem Čiričem. Zadnji naj bi prav tako lobiral za Ivanušiča, čeprav je v preteklosti moral prav zaradi Ivanušičeve zahteve zapustiti Zavarovalnico Maribor, kjer je svetoval dolgoletnemu predsedniku uprave Dragu Cotarju. Ivanušič po trditvah več virov prek posrednikov lobira tudi pri najožjih sodelavcih predsednika vlade in vodstvu Slovenskega državnega holdinga (SDH), zato da ostane na svojem položaju.
Na SDH, ki ga začasno vodi Lidia Glavina, z zamenjavo Ivanušiča po naših informacijah načeloma soglašajo. Na SDH so z izsledki revizije spornega posla seznanjeni, vendar ugotovitev revizorjev niso želeli komentirati. Na vprašanje, ali uprava Save Re še uživa zaupanje SDH kot največjega lastnika Save Re in ali bodo na skorajšnji skupščini glasovali proti razrešnici upravi, so odgovorili, da svojih upravljavskih odločitev vnaprej ne komentirajo. Spomnimo, da je nadzorni svet spomladi zaradi ugotovljenih spornih poslov vnaprej napovedal celo glasovanje o nezaupnici takratnemu predsedniku uprave Janku Medji, a je ta pred skupščino odstopil.
Pri SDH, ki ga vodi Lidia Glavina, soglašajo z zamenjavo Ivanušiča.
Izgubil zaupanje celotnega nadzornega sveta
Ali bo Ivanušič vendarle sprejel ponujeni sporazum o odstopu, ki mu omogoča odpravnino, bo jasno najpozneje naslednji teden, ko bo redna seja nadzornega sveta. Čeprav poskuša ustvariti vtis, da gre za spor med njim in predsednikom nadzornega sveta Brankom Tomažičem, pa je po več neformalnih pogovorih jasno, da zaupanja med njim in ostalimi člani nadzornega sveta ni več. To ne nazadnje nakazujejo tudi ugotovitve nadzornikov, ki so jih konec julija objavili prek Ljubljanske borze. Delničarji namreč terjajo pojasnila, ki naj bi jih dobili na skupščini konec tega meseca. Ključne ugotovitve nadzornega sveta in revizorjev so:
- nadzorni svet o glavnih značilnostih posla pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z družbo Metalka Commerce kot prodajalcem ni bil obveščen, čeprav bi bilo to pričakovati, med drugim zaradi razlike v ceni in velikosti investicije. Pri tem so izpostavili tudi povezavo s prodajalcem nepremičnine. Kot smo razkrili na Siol.net, je bil Marjan Pišljar pred leti med največjimi delničarji Save Re, s preprodajo delnic pa je ustvaril precejšnjo izgubo. Sum, ki so ga preverjali revizorji, je, da je Pišljar že leta 2008 dobil Ivanušičevo obljubo, da bo Sava Re pozneje delnice odkupila in da je nepremičninski posel le od načinov za pokrivanje izgub, ki jih je Pišljar ustvaril pri trgovanju z delnicami. Če se to tudi dokaže, gre po zakonodaji za prepovedan posel, saj zavarovalnica ne sme niti posredno niti neposredno financirati nakupa svojih delnic.
- Strokovnjaki poslovno-finančne stroke so med drugim ugotovili, da uprava družbe Pozavarovalnica Sava ni pridobila javno dostopne informacije o vrednosti transakcije prodaje nepremičnine med ACH in Metalko Commerce in ni preučila drugih nakupnih priložnosti na trgu nepremičnin.
- Uprava ni izdelala analize ekonomske upravičenosti nakupa, zlasti zakaj je nakup ugodnejši od najema. Po naših informacijah naj bi sicer tudi v notranjih službah naknadno ugotavljali, da bo dolgoročno projekt nakupa nepremičnine prinesel izgubo in da nakup po tej ceni ni smiseln oziroma upravičen.
- Na podlagi ugotovljenih dejstev sicer ni mogoče potrditi, da bi se kdorkoli iz Save Re pri izvedbi posla osebno okoristil, vendar pa iz zbranih dejstev in okoliščin lahko izhaja potencialna malomarnost uprave in s tem kršenje načela skrbnosti in odgovornosti.
SDH in nadzorni svet želita gordijski vozel čim prej presekati, saj dolgotrajno razčiščevanje vpliva na vrednost Save Re. Če bo Ivanušič v kratkem sprejel sporazum, bo po neuradnih informacija nadzorni svet imenoval začasnega predsednika uprave. Med kandidati se kot najverjetnejšega omenja Jošta Dolničarja, zdajšnjega člana uprave.
Tudi položaj Branka Tomažiča (predsednik nadzornega sveta Sava Re) ni trden.
Ivanušič našel zaveznika v AZN
Pri zavlačevanju gre Ivanušiču na roke tudi odločitev Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ki je zaradi postopka osebnega stečaja začela preverjati primernost predsednika nadzornega sveta Branka Tomažiča (več v okvirju). O napetih odnosih med upravo in nadzornim svetom priča tudi podatek, da je uprava pretekli teden pohitela z obveščanjem javnosti o nameri AZN, da bo proti Tomažiču ukrepala.
Posloviti se bo moral tudi Tomažič
Pričakovati je, da na položaju dolgo ne bo ostal niti Branko Tomažič. AZN je namreč Savo Re pretekli teden obvestila, da je začela postopek ugotavljanja njegove neprimernosti za člana nadzornega sveta. Razlog je zakonska zahteva, po kateri član nadzornega sveta zavarovalnice ne more biti oseba, nad katero je bil začet postopek osebnega stečaja. Probanka je že sredi leta 2013 na sodišče vložila zahtevo za začetek osebnega stečaja proti Tomažiču, ki je po odhodu iz novogoriškega Hita več let vodil poreški Casino Parentium. Tomažič se je na zahtevo banke in poznejši odločitvi sodišča neuspešno pritoževal, zdaj zahteva revizijo postopka.
V ozadju spora je Casino Parentium, ki je sredi leta 2013 končal v stečaju, pred tem pa je bil v lasti nekdanjih vodilnih kadrov Probanke z Romano Pajenk na čelu oziroma njene Zlate Monete II. Tomažič je takrat pojasnjeval, da je pred leti pri Probanki najel posojilo, a je bil denar neposredno nakazan Zlati Moneti II. V zameno bi moral dobiti okoli 30-odstotni delež Casinoja Parentium, vendar Zlata Moneta II svoje obveznosti nikoli ni izpolnila. Proti Zlati Moneti II je vložil tožbo, s katero zahteva vračilo denarja. Okoli 85-odstotni delež Casinoja Parentium je Zlata Moneta II prek projektne družbe Partim kupila že leta 2006, leto pozneje pa je izplačala tudi preostale lastnike družbe. Po prevzemu popolnega lastniškega nadzora je Zlata Moneta II tudi obnovila igralnico, ki pa je kmalu zatem zašla v resne finančne težave. Zaradi pokrivanja visoke izgube iz poslovanja je morala Zlata Moneta II v poznejših letih večkrat dokapitalizirati Casino Parentium, sredi leta 2008 pa je njeno vodenje prevzel Tomažič.
Glede na to, da je osebni stečaj ena od bank zahtevala že sredi leta 2013, se zastavlja vprašanje, ali gre res za naključno sovpadanje dogodkov ali pa je bila tudi AZN tarča pritiskov, s katerimi se poskuša na vrhu Save Re ohraniti Ivanušiča in odstraniti Tomažiča.
Na AZN smo naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, ali so zahtevali vpogled v ugotovitve izredne revizije nakupa nepremičnine in ali nameravajo sprožiti postopek ugotavljanja primernosti Ivanušiča za opravljanje funkcije predsednika uprave pozavarovalnice. Prav tako smo jih vprašali, ali so kadarkoli presojali primernost Zvonka Ivanušiča glede to, da je v sodni preiskavi, po zakonu pa je eden od pogojev za opravljanje funkcije člana uprave pozavarovalnice in zavarovalnice tudi ugled in integriteta. "Agencija redno spremlja poslovanje vseh subjektov na trgu, izvaja nadzor nad njimi in po potrebi opravlja tudi preglede poslovanja. Konkretnih postopkov ne moremo komentirati," so bili redkobesedni na AZN. Zatrdili so, da niso seznanjeni s tem, da bi bil Zvonko Ivanušič v kazenskem postopku, čeprav smo mediji o tem že poročali.
Tomažič je skrbel za širitev Save Re na Kosovo.
V kazenskem postopku zaradi poslov z delnicami
Ivanušič se je v kazenskem postopku znašel zaradi trgovanja z delnicami HIT2 v letih 2006 in 2007. Takrat je bil kot namestnik predsednika uprave Save Re med drugim odgovoren za področje financ. V tistem času so upravljavci Kapitalske družbe in Save Re po neobičajno visoki ceni odkupovali netržne vrednostne papirje HIT2 od majhnega zasebnega podjetja. Pri preprodajanju delnic je prihajalo do velikih razlik v ceni, prodajalci pa so na račun pokojninskih zavarovancev Kada in Save Re ustvarili velike dobičke. Zaradi teh poslov sta na Kapitalski družbi službo izgubila dva upravljavca, na Savi Re pa se je leta 2010 sporazumno poslovil Tomaž Oplotnik, direktor finančno-računovodskega sektorja.
Medtem ko so na Kadu zadevo predali policiji, se na Savi Re za kaj podobnega niso odločili. Kljub temu je tožilstvo leta 2012 proti Ivanušiču in Oplotniku uvedlo kazenski postopek zaradi zlorabe položaja ali pravic.
V Savi Re so pojasnili, da je omenjeni postopek še v fazi sodne preiskave in da drugih postopkov odškodninskih tožb ali kazenskih postopek zoper Ivanušiča ni. Na Kapitalski družbi so nam sicer pojasnili, da so proti dvema zaposlenima vložili 1,4-milijonsko odškodninsko tožbo, junija je bila izdana sodba, po naših informacijah v korist Kapitalske družbe, vendar sodba še ni pravnomočna.
Kaj je v intervjuju dejal Sergej Simoniti
Romana Pajenk je s Tomažičem sodelovala pri prodaji Casinoja Parentium.
Simoniti skrbel za širitev na Kosovo
Preden je z začetkom leta 2012 prevzel vodenje AZN, je bil Sergej Simoniti podaljšana roka Ivanušičeve uprave pri poslih na Kosovu. Tam je v imenu Save Re bdel nad upravljanjem njene zavarovalnice Illyria (prej Dukagjini). Ko je Sava Re leta 2006 kupila večinski delež kosovske družbe, je namreč Simoniti postal član, leto pozneje pa že predsednik njenega upravnega odbora. V Illyrii je imel neizvršno funkcijo.
Kljub smelim napovedim Save Re na Kosovu je bila naložba vse prej kot uspešna. Podobno kot tiste v večini drugih držav na Balkanu jo spremlja stagnacija poslovanja. Pojavljajo se tudi očitki o preplačani kupnini in nekaterih vprašljivih oziroma napačnih odločitvah, zaradi katerih bi lahko Sava Re utrpela visoko izgubo.
Ekrem Lluka in milijoni evrov za dobro ime
Za 51-odstotni delež Illyrie je namreč Sava Re odštela kar šest milijonov evrov. Kot se je izkazalo, pa je dejanska oziroma poštena vrednost kupljenega premoženja znašala vsega milijon evrov. Preostalo so ovrednotili kot dobro ime, ki temelji na "dodatnih tržnih priložnostih".
Savi Re je delež v Illyrii prodal kontroverzni kosovski poslovnež in prvi mož skupine Dukagjini Group Ekrem Lluka, ki se je zaradi domnevno spornih poslov s Telekomom Slovenije znašel pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Nekdanja uprava Telekoma naj bi Lluki za umik iz boja za nakup kosovskega Ipka plačala kar deset milijonov evrov visoko provizijo.
Lluka je iz lastništva Illyrie dokončno izstopil v letu 2010, pri čemer ga je Sava Re izplačala z več kot desetimi milijoni evrov. V času dogovarjanja o odkupu njegovega 49-odstotnega deleža je Sava Re na Kosovu izpeljala še en večji posel, ki ga nekateri povezujejo z Lluko.
Nikoli zgrajena bolnišnica v središču mesta
Illyria je v središču Prištine kupila obsežno nepremičnino, na kateri naj bi gradila bolnišnico. Koliko denarja je plačala za parcelo, ki v naravi predstavlja park, ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi ji jo prodal prav Lluka. Po dostopnih podatkih bi bil lahko posel vreden 1,8 milijona evrov, večino denarja pa je v obliki posojil priskrbela prav Sava Re.
Kljub temu je Sava Re že v letu 2010 premišljevala, kaj narediti s projektom in ali ga sploh nadaljevati. Danes je po pojasnilih Save Re tudi uradno v mirovanju, kot smo izvedeli, pa jim nepremičnine do danes ni uspelo spremeniti v zazidljivo. Tako se pojavlja vprašanje, koliko bi lahko zanjo sploh iztržili.
Za pojasnila o poslih na Kosovu smo se včeraj obrnili tako na Savo Re, kjer ne želijo razkriti podrobnosti, kot tudi na Simonitija. Zadnji nam je pojasnil, da je posle na Kosovu, tudi nakup nepremičnine v Prištini, potrjeval upravni odbor Illyrie pod njegovim vodstvom. Dokumentacijo so pripravile strokovne službe skupine Sava Re, tako da ni imel razloga, da bi dvomil v ustreznost oziroma pravilnost poslov in je soglašal z njimi.
5