Torek, 12. 3. 2019, 12.30
5 let, 1 mesec
Železnice bi v Emoniki imele še nove pisarne. Lahko to še zamakne projekt?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,18
8
Trenutni pogled na območje, kjer naj bi v prihodnosti stala Emonika.
Ljubljana že več kot desetletje čaka na novo avtobusno in železniško postajo. Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes bi zdaj v projekt Emonika dodal še nove poslovne prostore za 300 ljudi. Lahko sprememba znova zamakne projekt?
Kot nam je pojasnil direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, je bila v projektni dokumentaciji že do zdaj nad avtobusno postajo predvidena garažna hiša, ki pa jo po novem želijo zmanjšati in tam zgraditi še poslovne prostore. O tem je danes prvo poročalo Delo.
Za nove prostore so se po Mesovih besedah odločili, ker so zdaj uslužbenci na različnih lokacijah po Ljubljani, kar železnicam po njegovih besedah povzroča kar nekaj stroškov. Iskali so rešitev in novi poslovni prostori za okrog 300 ljudi so se izkazali za najbolj racionalno, pravi sogovornik. Po naših informacijah so železnice lani najele podjetje KF Finance, ki jim svetuje glede optimizacije nepremičninskega portfelja.
Se bo vendarle kaj premaknilo?
Projekt Emonika sicer ljubljanska občina, železnice in država snujejo že skoraj dve desetletji. Že 17 let mineva, odkar je Mestna občina Ljubljana izpeljala mednarodni natečaj za gradnjo potniškega centra v Ljubljani. Projekt ob novi železniški in avtobusni postaji predvideva še komercialni del (med drugim trgovine in hotel) in je ocenjen na med 250 in 300 milijoni evrov.
A po neuspeli zgodbi z dvema vlagateljema iz Madžarske (najprej je bil to Trigranit, nato Prime kapital) projekt ostaja na papirju, postaji, predvsem avtobusna, pa ena večjih črnih točk Ljubljane. Kot smo razkrili na Siol.net, pa je lani v "igro" vstopil nov zasebni partner. Gre za madžarsko bančno skupino OTP.
Še en pomemben korak k možnemu premiku projekta z večletne mrtve točke je lani prinesla tudi sodna poravnava med Slovenskimi železnicami in Granit-Polus (lastnik zemljišč, ki so predvidena za Emoniko), po katerem imajo SŽ na zemljiščih, predvidenih za projekt Emonika, spet stavbno pravico.
Denar bodo dobili s prodajo preostalih nepremičnin
Direktor SŽ Dušan Mes je prepričan, da je prodaja nepremičnin in gradnja nove poslovne stavbe najracionalnejša rešitev.
Po novem je projekt zastavljen tako, da naj bi železniško postajo financirala država, SŽ pa so že v preteklosti sporočile, da bodo prevzele naložbo v avtobusno postajo, ki jo želijo kasneje tudi upravljati.
Zdaj so, kot že omenjeno, v ta projekt Mesovi dodali še nove poslovne prostore v stavbi ob Vilharjevi ulici.
SŽ naj bi avtobusno postajo, garažno hišo in poslovno stavbo, ki naj bi jih začeli graditi prihodnje leto, v celoti plačale iz bodočih prihodkov od prodaje poslovnih prostorov po Ljubljani.
Začetek gradnje nove avtobusne in železniške postaje je predviden za leto 2020.
Bodo morali spreminjati projektno dokumentacijo?
Kakšna pa je časovnica? "Projekti so večinoma narejeni, treba je določiti razrez financiranja med partnerji v projektu, nato je na vrsti pridobivanje dovoljenj," pravi Mes. Ob tem dodaja, da po njegovem mnenju sprememba in načrti za poslovno stavbo ne bodo bistveno podaljšali časa za pridobivanje dokumentacije.
Na drugi strani o tem ni prepričan glavni ljubljanski urbanist in podžupan Janez Koželj. Po njegovem mnenju je treba projekt izpeljati po etapah, prednostno pa je treba zgraditi avtobusno in železniško postajo. "Razen če se kakšen investitor ne bo spomnil nekaj novega, kot na primer, da bi poleg železniške in avtobusne postaje zgradili še poslovno stavbo Slovenskih železnic. Potem bo potrebno spremeniti prostorske akte," je za Delo dejal Koželj.
Ob tem je spomnil, da so se za obstoječi projekt z arhitekturnim birojem usklajevali kar osem let.
V Madžarih vidi partnerja, ki ima denar in voljo
Slovenske železnice bodo o načrtih o poslovni stavbi še ta teden obvestile tudi bankirje madžarske OTP.
Poslovna stavba sicer po Mesovih besedah ne posega v načrte Madžarov.
Prvi mož železnic v njih vidi partnerja, ki ima denar in tudi voljo čim prej začeti projekt, sam projekt Emonike pa je po njegovem nov veter v jadra dobil s tem, ko so železnice pridobile stavbno pravico in s tem možnost javni del graditi neodvisno od zasebnega.
Država bo za javni del prispevala 73 milijonov evrov
Tretji vlagatelj v projektu Emonika je država, ki naj bi plačala železniško postajo in zanjo namenila okrog 73 milijonov evrov. Denar v proračunu še ni zagotovljen, saj naj bi začeli graditi leta 2020. Mes pa pravi, da SŽ samo letos vodijo za okrog 700 milijonov evrov projektov v posodabljanje železniške infrastrukture (večinoma na Štajerskem). Mes ne vidi razloga, da država tudi za postajališče v Ljubljani ne bi dala denarja za posodabljanje železniškega omrežja.
Javni del Emonike naj bi tako skupaj s 24-milijonskim vložkom železnic stal nekaj čez 97 milijonov evrov, vendar so projekcije izdelali pred dvema letoma, tako da bi se končna cena projekta lahko zvišala.
8