Ponedeljek, 18. 12. 2017, 4.00
6 let, 11 mesecev
Zakaj srbski tajkun preprodaja Hotel Kempinski Palace med ciprskimi nabiralniki?
Od kod največji srbski tajkun črpa denar za številne prevzemne posle v regiji? Odgovor bi se lahko skrival v poslih z najbolj znanim hotelom v Portorožu.
Miodrag Kostić, najbogatejši srbski tajkun, je na prevzemnem pohodu.
V Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji kupuje banke, verige hotelov in druge turistične zmogljivosti, marine, letališča, kmetijsko-predelovalne skupine …
Za vse to Kostićev poslovni imperij potrebuje finančne vire, ki se zdijo neizmerni. Samo njegova MK grupa naj bi imela konec lanskega leta že za 240 milijonov evrov dolga. Vrednost novih nakupov sega v stotine milijonov evrov.
Odgovor na vprašanje, od kod črpa denar za nove prevzeme, bi morda lahko dali posli s portoroškim Hotelom Kempinski Palace, največjim in najrazkošnejšim na slovenski Obali. Kostić ga je leta 2015 kupil od Istrabenz Turizma, v zadnjih dveh mesecih pa je kar trikrat zamenjal uradnega lastnika.
Serijska preprodaja na Cipru
Kostić je portoroški hotel sprva kupil prek svojega švicarskega podjetja Agri Holding. To je na vrhu Kostićeve lastniške mreže, ki zajema podjetja iz Nizozemske, Cipra in Srbije. Samo v zadnjih dveh mesecih je Hotel Kempinski Palace kar trikrat zamenjal lastnika:
- oktobra letos je prešel v roke podjetja Agri Europe Cyprus Limited s Cipra,
- novembra letos je bil prenesen na podjetje Attribution Limited s Cipra,
- v začetku tega tedna pa je prišel v last podjetja Lopeda Limited s Cipra.
Po podatkih, ki smo jih pridobili s Cipra, vsa tri podjetja obvladuje Kostić. Kaj je torej smisel teh njegovih manevrov?
Vzvod za najem novih posojil?
Iz listin, ki smo jih pridobili v uredništvu, je mogoče domnevati, da bi lahko šlo za ustvarjanje več deset milijonov evrov kapitala iz nič.
Jelena Galić je predsednica uprave AIK Banke, ki sedi tudi v nadzornem svetu Gorenjske banke. Prek nje ima Miodrag Kostić vpogled v drobovje banke. Pri teh prenosih namreč ni šlo za posle z denarnim tokom. Dejansko je Kostićevo švicarsko podjetje Agri Holding iz enega v drugo ciprsko podjetje zgolj vlagalo svoj lastniški delež v portoroškem hotelu, ki ga vrednoti na 23 milijonov evrov.
Hotel Kempinski Palace je torej danes v lasti verige štirih podjetij, ki se začne v Švici in konča na Cipru. Končni rezultat teh manevrov so tri podjetja na Cipru, od katerih ima vsako po 23 milijonov evrov premoženja oziroma kapitala.
Ciprska podjetja bi tako lahko služila kot vzvod za pridobitev svežih finančnih virov, saj bi jih lahko Kostić uporabil kot zavarovanje pri najemu novih posojil.
V Sloveniji najemal nova posojila
Da Kostić potrebuje sveža sredstva, je pokazal po nakupu portoroškega hotela.
Podjetje Hotel Palace Portorož, ki na leto ustvari več kot dva milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), je marca letos najelo novo bančno posojilo. Od Sberbank si je izposodilo 15 milijonov evrov, ki jih mora vrniti v 12 letih.
Pred tem naj bi skušalo posojilo najeti tudi pri nekaterih drugih slovenskih bankah.
Za kaj je porabilo denar in ali ga je morda posodilo drugim Kostićevim podjetjem, ni znano. Spomnimo, da je srbski tajkun portoroški hotel pridobil tako, da je od bank upnic odkupil za 27 milijonov evrov posojil in s tem v celoti razbremenil poslovanje hotela.
Portoroški hotel je že kmalu po Kostićevem prevzemu v davčno oazo poslal 2,5 milijona evrov.
Februarja lani, le nekaj mesecev po nakupu, je na račun neznanega podjetja Groton Global Corp., ki domuje na Britanskih Deviških otokih, nakazal 2,5 milijona kratkoročnega posojila. Komu in ali je bilo že odplačano, ni znano.
Kupil hotelski kompleks na Hrvaškem
Zakaj bi Kostić, ki v domači in tuji javnosti zagotavlja, da ima dovolj sredstev za prevzeme v skupni vrednosti od 300 do 400 milijonov evrov, potreboval sveža sredstva?
Po nekaterih informacijah, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti, je srbska centralna banka začela postopek preverjanja ustreznosti višine kapitala Kostićeve AIK Banke, ki se poteguje tudi za nakup Gorenjske banke. Ali je to razlog za upočasnitev postopkov združevanja AIK Banke in Jubanke, ki jo je Kostić kupil letos spomladi, ni znano.
V Kostićevi MK Grupe so letos spomladi medijem pojasnjevali, da si prizadevajo "vsako svojo investicijo financirati z najbolj optimalno strukturo svojih lastnih sredstev in posojil poslovnih bank".
V Srbiji je Kostić že kupil AIK Banko in Alpha banko, na Hrvaškem savudrijski hotelski kompleks Skiper (zgradili so ga za 200 milijonov evrov) in v Sloveniji Kempinski Palace (za 23 milijonov evrov).
Prevzema tudi srbski del Mercatorja. Terjatve dobaviteljev in finančnih upnikov odkupuje prek AIK Banke. To bi lahko bil eden od dokazov, da Kostić tudi v AIK Banki vidi le orodje za svoje cilje.
Zdaj bi prevzel še našo šesto največjo banko
Zanima se tudi za prevzem Deželne banke Slovenije (DBS), Marine Portorož, Aerodroma Portorož, več hotelov v Portorožu, govorilo se je o njegovem interesu za nakup Victorie Group, ene največjih kmetijsko-predelovalnih skupin v Srbiji, kar je Kostić zanikal …
Največji zalogaj bi bil prevzem šeste največje banke v Sloveniji.
Upravni odbor Save, največje lastnice Gorenjske banke, je v tem tednu potrdil končni predlog prodajne pogodbe za odprodajo delnic. Izbrali so Kostića, ki bi moral po dostopnih podatkih za prevzem plačati več kot 90 milijonov evrov.
Končna odločitev o prodaji je v rokah države. O soglasju za prodajo in prenosu premoženja bodo lastniki na čelu s Slovenskim državnim holdingom (SDH), Kapitalsko družbo (Kad) in skladom York odločali na prihajajoči skupščini.
Podjetja nabiralniki iz davčnih oaz
Kostićeva AIK Banka je februarja letos od Evropske centralne banke (ECB) dobila dovoljenje za povečanje deleža nad 50 odstotkov lastništva.
Nekateri na Banki Slovenije so imeli pri tem pomisleke. Več članov sveta naj bi zmotilo, da Kostić svoj imperij obvladuje prek velikega števila podjetij nabiralnikov iz davčnih oaz. To med drugim otežuje ugotavljanje izvora denarja, s katerim kupuje slovensko banko.
Iz podatkov, ki jih je pred časom pridobil Siol.net, je razvidno, da bi Kostić Gorenjsko banko obvladoval prek tako imenovanih offshore podjetij iz Švice, Nizozemske in z Britanskih Deviških otokov.
Če bi mu zeleno luč prižgala še država, bo Kostić pod okrilje dobil prvo banko z območja EU in Evropske monetarne unije (EMU).
14