Četrtek, 14. 3. 2019, 10.25
5 let, 1 mesec
Zakaj je Kostić primeren za Banko Slovenije, za Avstrijce pa ne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,42
29
Neuradno: v Avstriji srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću zaradi tveganj, povezanih s pranjem denarja, ne dovolijo nakupa slabe banke nekdanjega Hypa v Sloveniji. Kako je torej mogoče, da mu je Banka Slovenije dovolila prevzem Gorenjske banke?
Srbski tajkun Miodrag Kostić je izpadel iz igre za nakup slovenske podružnice družbe Heta Asset Resolution, ki ima v lasti slabe terjatve nekdanje Hypo Alpe Adria Bank.
Po naših informacijah so Avstrijci Kostića ocenili kot neprimernega kupca, saj ta ni prestal preverjanja po mednarodnih standardih, s katerimi finančne institucije ugotavljajo tveganja na področju pranja in dokazovanja izvora denarja.
Nezaupnica na ravni avstrijske države
Teh informacij na sedežu Hete v Celovcu niso ne potrdili ne zanikali. "Postopkov prodaje, ki so v teku, ne komentiramo. Razkrijemo lahko le, da smo do konca februarja prejeli nezavezujoče ponudbe in sprejeli odločitev, koga bomo povabili v naslednji krog," so za Siol.net pojasnili v Heti.
V igri za nakup paketa slabih terjatev do podjetij v Sloveniji naj bi ostali norveška družba B2Holding, češki sklad APS in švicarska družba DDM Holding. Vrednost njihovih ponudb se po naših informacijah giblje v razponu med 200 in 250 milijoni evrov. Najvišjo nezavezujočo ponudbo naj bi oddalo prav Kostićeva družba MK Grupa, a so jo Avstrijci izločili.
Gre za nezaupnico na ravni države. Edina lastnica matične Hete je namreč Republika Avstrija, ki jo je ustanovila leta 2014 in nanjo prenesla slabe terjatve nekdanjega Hypa. Po naših informacijah naj bi odločitev v Heti sprejeli sami, brez vpletanja avstrijskega finančnega regulatorja (FSA).
Kaj smo vprašali avstrijsko Heto? In kaj nam je odgovorila?
Vprašanja, ki smo jih zastavili avstrijskemu lastniku družbe Heta Asset Resolution:
1. V kateri fazi je trenutno prodajni postopek?
2. Ste že prejeli zavezujoče ponudbe?
3. Lahko potrdite ali zanikate, da je bil eden od ponudnikov (srbska družba MK Group, AIK BAnka oziroma z njima povezana podjetja) z razpisa izločen, ker ni izpolnjeval KYC/AML pogojev?
4. Če, katerih točno pogojev ni izpolnjeval?
Odgovor objavljamo v celoti: »Postopkov prodaje, ki so v teku, ne komentiramo. Razkrijemo lahko le, da smo do konca februarja prejeli nezavezujoče ponudbe in sprejeli odločitev, koga bomo povabili v naslednji krog. Zavezujoče ponudbe pričakujemo proti koncu drugega četrtletja 2019."
MK Group: nikoli nismo imeli težav v postopkih KYC/AML
Po objavi članka so iz družbe MK Group sporočili, da v 35 letih poslovanja še nikoli niso imeli težav v postopkih preverjanja KYC (poznajte svojo stranko) in AML (preprečevanje pranja denarja).
Špekulacije: zakaj so izločili Kostića?
Kaj natančno je pretehtalo v prid odločitvi o rdeči luči za Kostića, za zdaj ni znano. Še jeseni 2017 mu je namreč Heta za okrog 65 milijonov prodala luksuzni turistični kompleks Kempinski v Savudriji. V ozadju pa že krožijo različne špekulacije. Kostić se je v namreč vmesnem obdobju zapletel v več odmevnih afer:
- Srbska centralna banka je konec leta 2017 zaradi nepravilnosti, ugotovljenih pri pregledu njegove AIK Banke, tej za nekaj časa prepovedala nove prevzeme.
- V istem času se je zaradi financiranja spornega prevzema srbske družbe Energoprojekt znašel pod lupo srbskega urada za preprečevanja pranja denarja.
- Srbija, kjer domuje MK Grupa, pa je od februarja lani na črni listi najbolj tveganih držav na področju pranja denarja in financiranja terorizma.
Največji zadržki Avstrijcev so verjetno povezani z izvorom denarja, s katerim Kostić financira številne poslovne podvige v Srbiji, Črni gori in Sloveniji. V razvejani poslovni mreži, ki jo obvladuje prek Švice, imajo pomembno vlogo podjetja nabiralniki, ustanovljena v davčnih oazah. To regulatorjem otežuje ugotavljanje izvora denarja. Kot smo razkrivali na Siol.net, jih Kostić uporablja tudi za ustvarjanje več deset milijonov evrov navideznega kapitala podjetij.
Ukrajinski oligarh ali nekdanji Hypovi bankirji?
Pri tem viri iz Avstrije omenjajo dva možna razloga za Kostićevo izločitev.
Prvič, informacije, da v ozadju za Kostićem stoji kapital najmočnejšega ukrajinskega oligarha Rinata Ahmetova, lastnika železarske, rudarske, bančne, medijske in telekomunikacijske skupine SCM, ki so ga v času ukrajinske tranzicije omenjali v povezavi s tamkajšnjimi kriminalnimi skupinami (Ahmetov nikoli ni bil pravnomočno obtožen ali obsojen).
In drugič, še pred prodajo kompleksa Kempinski v Savudriji Kostiću naj bi avstrijski preiskovalci preverjali informacije, ali so s tem poslom kakorkoli povezani posamezni nekdanji vodilni v Hypo Alpe Adria Bank, ki bi želeli v denar, za katerim so se po izbruhu afere Hypo izgubile sledi, vrniti v zakonite poslovne operacije.
Zakaj je Kostić dober za Banko Slovenije, ne pa za Avstrijce?
Vse to seveda odpira vprašanje, kako je mogoče, da Kostić kot lastnik finančnih institucij ni sprejemljiv za Avstrijce, precej bolj pa je za Banko Slovenije.
Kostićeva AIK Banka je v slovenski finančni sistem vstopila leta 2015, ko je z vplačilom dodatnega kapitala postala 15-odstotna lastnica Gorenjske banke, osme največje slovenske banke. Po nekaterih zapletih je lani jeseni dobila dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev večinskega deleža v Gorenjski banki, ki jo je dokončno prevzela na začetku letošnjega leta.
Že od lani poleti Kostić obvladuje tudi nadzorni svet banke. To mu je Banka Slovenije dovolila kljub dejstvu, da takrat še ni imel v lasti večine delnic banke, glasovalne pravice največjega lastnika Save pa so bile zamrznjene. Zdaj se Kostić poteguje tudi za nakup državne Abanke, tretje največje državne banke.
Kaj sploh preverja Banka Slovenije
So torej postopki preverjanja lastnikov finančnih institucij v Avstriji precej bolj temeljiti kot pri nas? Iz Banke Slovenije so nam sporočili, da postopkov, ki jih vodijo v zvezi z bankami, v skladu z določbami o zaupnosti informacij po zakonu o bančništvu ne smejo razkrivati.
Pri tem so posebej poudarili, da "Heta Asset Ressolution ni banka, temveč družba za upravljanje in kot taka ni pod nadzorom Banke Slovenije". A ravno to še podkrepi smiselnost vprašanja o temeljitosti postopkov preverjanja lastnikov. Za banke namreč zaradi njihovega položaja na trgu in pomembnosti zaupanja v odnosu do strank veljajo strožja kot za družbe za upravljanje.
Na prodaj portfelj nekdanjega Hypo Leasinga
Kot smo poročali, avstrijska slaba banka, ki je nastala po sanaciji Hypo banke, od novembra vodi postopek prodaje svoje slovenske izpostave Heta Asset Resolution. Na prodaj je:
- kreditni portfelj v višini 551 milijonov evrov, od tega 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov donosnih posojil, in
- portfelj več tisoč nepremičnin v vrednosti 110 milijonov evrov.
Večinoma gre za lizinške pogodbe še iz časov, ko je Hypo Leasing vladal na slovenskem lizinškem trgu in financiral nekatere največje nepremičninske projekte.
"Prodajnih postopkov, ki so v teku, ne komentiramo. Lahko povemo zgolj to, da smo konec februarja prejeli nezavezujoče ponudbe in se odločili, kdo bo imel možnost za sodelovanje pri oddaji zavezujočih ponudb. Pričakujemo jih konec junija," so za Siol.net dejali v avstrijski Heti.
Odkrivajo in preprečujejo sumljive transakcije
Regulatorji, banke, skladi, finančni svetovalci in drugi, ki sodelujejo pri poslih, katerih vrednost dosega tudi več deset milijonov evrov, vedno več poudarka dajejo preverjanju ozadja vpletenih strank in izvoru denarja.
V to jih je dodatno spodbudil nenaden razcvet trga kriptovalut, ko so start-up podjetja v razmeroma kratkem času od tako rekoč neznanih vlagateljev prejemala milijonske zneske. V nemalo primerih so bili to nepridipravi, ki so vlagali in plemenitili umazan denar.
Pri tem sta se kot standarda preverjanja izvora denarja uveljavila KYC (poznajte svojo stranko) in AML (preprečevanje pranja denarja), prek katerih naj bi učinkovito odkrivali in preprečevali sumljive transakcije, ki kažejo na pranje denarja in financiranje terorizma.
Z njuno pomočjo naj bi od vpletenih v posel pridobili relevantne podatke in ugotovili:
- kdo je dejansko v ozadju nakazila oziroma čigav je denar,
- ali je bil denar pridobljen v zakonitih poslih oziroma ali je mogoče dokazati njegov izvor.
29