SiolNET. Posel danes Novice
7,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zadolževanje Slovenije je vse dražje. Kaj to pomeni za Golobove načrte?

7,65

termometer

denar evro dolar recesija inflacija ecb centralna banka trošenje vlada | Proračunski primanjkljaj Slovenije bo letos glede na predlog rebalansa predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). | Foto: Shutterstock
Proračunski primanjkljaj Slovenije bo letos glede na predlog rebalansa predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Foto: Shutterstock

V le letu dni je zahtevan donos na desetletne obveznice zrasel iz negativnih številk na več kot tri odstotke. Tako drago se Slovenija ni zadolževala že vse od leta 2014. Slovenija je v torek sicer izdala za dodatnih 500 milijonov evrov 16-letnih obveznic z oznako RS77 z letno obrestno mero 2,25 odstotka, ki zapadejo 3. marca 2032.

Slovenija bo letos v obdobju rekordno visoke gospodarske rasti pridelala okoli dve milijardi evrov veliko luknjo v državni malhi, kažejo prvi predlogi rebalansa proračuna. To seveda pomeni, da se bo država morala zadolžiti v tujini, če bo hotela imeti dovolj sredstev za izpolnitev vseh želja vladne koalicije.

Predlog rebalansa za letošnje leto predvideva za 12,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,07 milijarde evrov več, kot je predvideno v sprejetem proračunu, in za 14,58 milijarde evrov odhodkov oz. 640 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Tudi zato se ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča pripravlja na nove izdaje obveznic.

Slovenija se je v le treh mesecih, odkar je ministrstvo za finance prevzel Klemen Boštjančič, zadolžila za 805 milijonov evrov, v Delu poroča novinar Karel Lipnik. Večina zbranih sredstev, 649 milijonov evrov, je bila porabljena za predčasen odkup obveznic.

Kot je razvidno s spletne strani ministrstva, bo naslednji korak v zadolževanju dodatna izdaja evrske obveznice (ki nosi oznako RS77, prvič pa je bila ponujena vlagateljem leta 2016 z 2,25-odstotno kuponsko obrestno mero) z zapadlostjo marca 2032. Kot razkrivajo podatki spletnega portala worldgovernmentbonds.com, pa je zahtevana donosnost za desetletne slovenske obveznice danes že na 3,052 odstotka.

državne obveznice | Foto: www.worldgovernmentbonds.com/ Foto: www.worldgovernmentbonds.com/ In kaj nas čaka v prihodnosti?

Do konca leta 2022 naj bi kupci za desetletne slovenske obveznice pričakovali vsaj 3,49-odstotni donos. Septembra prihodnje leto naj bi zahtevana donosnost za desetletne slovenske obveznice zrasla prek pet odstotkov.

državne obveznice | Foto: www.worldgovernmentbonds.com/ Foto: www.worldgovernmentbonds.com/

Če primerjamo napovedi za slovenske obveznice z nemškimi, lahko ugotovimo, da se bo Slovenija v prihodnjih letih sicer dražje zadolževala od motorja evropskega gospodarstva, vendar bo, kot razkrivata krivulji donosa za obveznice obeh držav, podražitev zadolževanja sistemske narave in ne posledica specifičnih težav, ki bi zadevale samo Slovenijo. 

državne obveznice | Foto: www.worldgovernmentbonds.com/ Foto: www.worldgovernmentbonds.com/

Slovenija se je zadolžila za pol milijarde evrov

Slovenija je v torek izdala za dodatnih 500 milijonov evrov 16-letnih obveznic z oznako RS77 z letno obrestno mero 2,25 odstotka, ki zapadejo 3. marca 2032. S tem bo predčasno odplačala del dolga, ki zapade v letih 2023 in 2024.

Z dodatno izdajo se je skupna nominalna vrednost obveznic RS77, ki jih je Slovenija prvič izdala februarja 2016, takrat v obsegu 1,5 milijarde evrov, povečala na 3,83 milijarde evrov.

Namero o dodatni izdaji obveznice RS77 je Slovenija objavila v torek dopoldne in vlagatelji so pokazali močan interes, so sporočili s finančnega ministrstva. Višina naročil se je kmalu povzpela nad 1,6 milijarde evrov, ob zaprtju pa je bilo naročil že za več kot 1,8 milijarde evrov.

Stanje v knjigi naročil je omogočilo nadaljnje znižanje cenovnega pribitka in nekaj pred 17. uro se je cena dodatne izdaje obveznice RS77 določila pri donosnosti do dospelosti v višini 3,087 odstotka ter pribitkom v višini 1,19 odstotne točke nad referenčno nemško obveznico, ki zapade februarja 2032.

Med kupci je bilo 38,5 odstotka upravljavcev skladov, 31 odstotkov bank ter 12,4 odstotka zavarovalnic, geografsko gledano pa največ iz Velike Britanije, Francije in držav Beneluksa, so še pojasnili na ministrstvu. Na elektronski borzi MTS je bil zahtevani donos obveznic RS77 danes okoli 14. ure pri 3,12 odstotka.

V kombinaciji z dodatno izdajo evrskih obveznic je Slovenija zaradi ugodnih tržnih razmer v ponedeljek napovedala tudi javno ponudbo za odkup evrskih obveznic z oznako RS83, ki zapadejo 31. marca 2023, in z oznako RS66, ki zapadejo 9. septembra 2024. Odkup je potekal v obliki prilagojene nizozemske avkcije.

Rezultate tega odkupa so na finančnem ministrstvu objavili že v torek – obveznic RS83 je država odkupila v skupnem nominalnem znesku 292,4 milijona evrov, RS66 pa 6,9 milijona evrov. Predvideni datum poravnave ponudb je 27. september.

Boštjan Vasle Novice Guverner Banke Slovenije o tem, ali je najhujše šele pred nami recesija Posel danes Gospodarska rast: prihodnje leto bo slabše od prvih napovedi inflacija Posel danes Inflacija na ravni cen proizvajalcev v ZDA blizu ničle

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin